Ridván Messages

Tuvalu · Universal House of Justice

E lua a feitu mautinoa tonu ne faka maalosi mai kia matou ke fai atu a muna konei kia koe. Te feitu mautinoa tonu muamua ko te fanaka ki luga i te lalolagi a te iloa i te pilipili mai mo te fakamataku o fakalavelave e aumai ne te famai lasi ona ko te korona virus. I fenua e uke, e uiloa a kausakiga lasi mo te taumafai maalosi o fakagata a te fakalavelave, a te tulaga nei ko leva ne tu i te masei, te la ko kosu gia i ei a kaaiga mo tino taki tokotasi kae

tuku ifo a fakapotopotoga saukatoa ki te numi mo te masei. A galu o te tigaina mo te fanoanoa ko fati i luga i kogaa koga mai tua o niisi kogaa koga, kae ka toese gia i ei a te maalosi o atu fenua, i taimi kesekese, i auala kesekese.

A te lua o mautinoa tonu, te la e iloa i aso takitasi, ko te maalosi o tu i ia mo te ola mafi te la e se mafai o fakagalo o te lalolagi Baha’i i mata o te kausakiiga tenei te la e seai aka e pau mo ia i tala fakasolo o te mafaufau. A te oulua kiloga e tafasili i te maluga. I taimi ne tusi atu matou kia koulua tasi a te masina ko teka atu i te Naw Ruz, ne fiafia matou o fakamafa atu a uiga lei e fakaasi ne komiuniti ko la a olotou galuega atiake ko oti ne kosugia. A mea katoa ne tupu i vaiaso konei ko teka atu, ko ala i ei a taugasoa o tautali ki fakanofoga e gasolo-solo o maalosi i ei a puipuiiga, e fai mo ala e fakapoko ia matou a te lagona faka fiafia. Taulotooga mai i mea fai i niisi koga o te lalolagi, a niisi komiuniti ko maua ne latou a auala aunoa se fakalavelave kae lei o avaka ki kuga a te iloa o manakoga o te ola lei i loto i fakapotopotoga o tino. Se kiloga fakapitoa e avau kia latou ko la e lasi a te mafai o maua ne te virus pela foki mo fakalavelave i feitu tau a te maumea ona ko te pisi o te masaki; a mafaufau lei faka-galue ko la e sae aka i te Baha’i News Service ki te feitu tenei se fakatusa fua o naai galuega se maua o lau ko fakatoka nei o fakagalue. A mea konei e lagona gina ne taumafaiiga o ilo ilo, avaka ki luga, kae atiake a uiga faka-te-agaaga kola e manakogina maalosi i te vaaitaimi tenei. A te lasiiga o taumafaiiga konei e fai i loto i kaaiga io me ia kita loa ia ia, kae kafai a fakanofoga e mafai ne feitu fesoko-taki o fai, se lagona tafasili i te teletele-filemu e fakagalue i vasia o agaala ola o fakatau fesoasoani I feitu penei. A te maalosi o te olaaga faka-komiuniti, e tafasili i te taaua ki te gasolo ki mua fakatasi, e se mafai o taofigia.

Ne sisi ki luga a omotou agaaga o lavea atu i te mafai ne Lukuuga Faka-te-Agaaga o Atufenua, takitaki taua seai se fitaa o te Kautau o te Mainaaga, o taki a olotou komiuniti kae faka foliga a olotou puiiga ki te masaki. Ne lago maalosi a latou ne Kaunisela mo olotou fesoasoani, ko la ko latou, pela mo te masani, ne loto toa o sisi ki luga a te tulaga o te galue tavini. E nofo latou mo te iloa i fakanofonofooga mafulifuli o olotou atufenua, a Lukuuga ko oti ne fai ne latou a faifaiga e tusa mo te fakateleega o te Fakatokaaga, kae maise ko te faiga o palota, mafai koi mafai a feitu konei. Mai i te sokotaki saale, lukuuga mo foitino ne avatu a fautuuga atamai, muna faka-mafanafana, mo te fakamaalosi i taimi katoa. I te lasiiga o taimi, ko oti foki ne kamata o fakapatino a ulutala taaua kae tala atu a faipatiiga kona ki fakapotopotoga. A te fakamoemoega ne fakaasi atu ne matou i te tusi mo te Naw Ruz i te tofooga o te mafai ne tino o kufaki kae tumau ka mafua mai i ei o maua se kiloga poko ko oti nei ne fakataunu. Takitaki, tino poto, pela foki mo latou faipati ko oti ne kamata o fai a iloiloga ki taofi mo kausakiiga ko la, i taimi fakamuli nei, e galo mai i faipatiiga i fakatasi a fakapotopotoga. I te vaaitaimi tenei a mea konei ne matemateega, kae e fakasino mai foki loa i ei a te mafai i se taimi o sae mai ate iloa tukufakatasi.

A te loto nofo toka e maua ne matou i te lavea atu a te mafai o te lalolagi Baha’i o fakaasi i ana galuega e pokotiagina ne te fanoanoa o matou ona ko fakalavelave ko tupu ki te lalolagi mai i te faamai. E tonu, e atafia foki ne matou i taugasoa mo olotou kaaiga e pokotia foki i te fakalavelave tenei. A te fakamao mai i taugasoa mo kaaiga, ona ko manakoga o te ola lei, a tokukega o tino o te lalolagi e tausiusi kiei nei, mo niisi, ka mafai o motu atu ate mavae tenei ki se tulaga tumau. I faka-vaveao takitasi e iloa tonu me ka uke a tigaina ka kolomakigia koi tuai o to a te laa. Ke mafai a te feagaiiga i lalolagi e se gata mai o maua i ei a se fakamafanafanaaga kia latou ko galo a olotou fa-pelepele. E talosaga matou ki se tapuuga o olotou loto, kae ko te alofa kaimalie o te Atua ke fakatasi atu kia latou ko la olotou akoakoga, galuega, fale pela foki mo auala e maua i ei a te ola ko maua ne tofotofooga. Mo koe, mo latou ko la e pele ia koutou, pela foki mo taugasoa o koutou, e akai fakamolemole kia Baha’u’llah kae akai totuli ki Ana fakamanuiaaga mo te fesoasoani.

Me e pefea ate kauloaloa mo te faigata a te auala e tau loa o saalegia, e talitonu katoatoa matou i te oulua loto toa mo te oulua fai-kimua o fakataunu a te auala. E mafai o maua ne koe mai i tala a te loto toa, fakatuanaki mo te alofa, ke fakasili muamua a manakoga o niisi mai i ou manakoga, ke fagai faka-te-agaaga a latou ko la e manako ke maua atu se fesoasoani, ke faka lotomalie a latou ko la e fia inu faeloa ki ne fakamatalaaga, pela foki mo latou fakamaalosi atu kia latou ko la e finafinau faeloa o galue mo te lei o te lalolagi. Mai i taugasoa fakatuanaki a te Tonu Giisi Fakamanuiagia, e mafai ne tatou pefea o fakamoemoe ki se tulaga e tai malalo ifo?

A muna fakaoti o te mataupu takutakua ite tala fakasolo ote Talitonuuga ko oti nei ne tusi, ka kote itulau pepa ko suke. A te Ridvan tenei e fakamatea iei ate fakaotiiga o se tausaga fakaofoofogia, o te Palane ote Lima Tausaga, mote fakasologa o Palane (series of Plans) tela ne kamata mai ite 1996. A se fakasologa fou o Palane ko kalaga mai, ise taimi e feagaiiga mai ite tafasili ite takutakua sefulu lua o masina e fakatomua kiei a sua iva tausaga tela ka kamata mai ite sua Ridvan. E lavea atu ne matou i mua o matou a se komiuniti tela ne maua fakavave loa a tena maalosi ka ko toka foki o pukelima kite saelega ki mua. Kae e se tau o isi se fakalotolotolua i te mafa o te kausakiga ne fai ke oko mai kite poini tenei mo kiloga fakapoko kola ne mafai o maua ite auala tena: ko akoakoga (lessons) ne tauloto ka fakatino kiei ate komiuniti mo taimi mai mua, ko talatalaaga me ne tauloto pefea ne latou ka sulu maina atu ki mea ka solo mai i mua nei.

I tausaga e uke o fanatu kite 1996, maumea i mea fai olo ki mua mo kiloga fakapoko loa ia latou, ne seki ai se fakalotolotolua i aofai o tino tokouke i sosaiete e uke ka toka o ulufale mai i lalo ote fuka ote Talitonuuga. Kae e ui iai, me e pefea ate fakamaalosi mai a taimi ote ulufale mai o tino tokouke, e se pau a latou mote faifaiiga tumau (sustainable process) ote fano ki mua tela e mafai o galue mai i fakanofooga kesekese konei. Fesili mafa kii ne feagai mo komiuniti tela, ite taimi tena, e se lava ate iloa mote mafai o fai a mea o tali fakalei faka katoatoa. E mafai pefea a te taumafaiiga e fakasino ki tena faka-lauefaaga o fano ki mua fakatasi mote faifaiiga kite faka-makekeega ke faka-mafai iei o fesagai mote fesili tumau kae pela me se maua o fakafoliki e uiga mote gasolo ki mua? E mafai pefea ne tino taki tokotasi, foitino mo komiuniti o avaka ki luga ke mafai o fuli a akoakoga a Bahá’u’lláh ki faiga? Kae e mafai pefea ne latou kola e fiafia kite akoakoga o fai pela mene tino lago maalosi ote galuega faka-te-agaaga ite lalolagi saukatoa?

Tena la, ite kuata senetenali ko teka atu, ate komiuniiti Bahá’í koi mafai loa o lau ne ia a tokotolu o Lima ote Talitonuuga ate Atua i ona laina ki mua ne kamata a te Palane o te Fa Tausaga, fakamatea gia mai i Palane kola i ona mua e tasi loa a tena koulu fakapitoa: kote ulufale mai o tino tokouke kii loa (entry by troops) ise fano ki mua takutakua. Ate fakamoemoega (aim) tenei ne fai mo ulutala o te fakasolooga o Palane kola ne tautali atu. Ate komiuniti ko leva ne malamalama ite faifaiiga tenei e seai fua kite ulufale mai o potukau tokouke kite Talitonuuga, io me ko te mea nei e fakatu i se taimi vave: e fakaasi mai me tau o atafai, fakasoasoa fakalei, fakatele ki mua ate fakalauefaaga mote fakamakeke ega. Ate galuega tenei e manakomia ate kau fakatasi o agaaga ola (souls) tokouke, kae ite 1996, ne kalaga gia ate lalolagi Bahá’í o fakagalue ate mataupu tau-akoakoga lauefa tenei ko faka-feagai gina. Ne kalaga gia ke fakatu se faifaiiga mo “training institutes” e fakautu kite fakavave ega ote solo mai o tino taki toko tasi ko iai ia latou ate iloa mote mafai o fai a mea e fakatumau iei ate gasolo ki mua (sustain the process of growth).

A taugasoa ne saga o fai a te galuega tenei kae e iloa loa ne latou, me e uiloa a manumalo o tausaga mai i mua ite malae ote talaiiga, kae e maina kii ia latou e uke a mea e tau o tauloto ne latou e uiga mote iloa o mafai o faka-maua, kae maise kote faka-mauaga o latou. Ite ukega o auala, ate komiuniti e tauloto mai ite puke lima o fai a mea mai i taimi ko oti ne fakamaa kae fakamaina ite fakagalue atu ki koga kesekese (diverse settings) i se taimi leva, ko mafai iei o faulu ki loto i mea tau akoakoga (educational materials). Ne lavea aka i niisi galuega fai e faka-fesagai ki manakoga faka-te-

agaaga ote saofiaaga o tino. ‘Study circles’, akoga a tamaliki, faiga-a-talosaga (devotional meetings), kae fakamuli ifo ko potukau talavou tuputupu (junior youth groups) e fakamatea me e tafasili ite taaua ite feitu tenei, kae kafai e fenui fakatasi mo gasuesuega pena, ate maalosi tela e vau mai iei e fai ne ia ke fanaka ki luga ate olaga faka komiuniti. Kae e olo aka ki luga a te aofai o tino e kau i mea fai fakapitoa konei (core activities), a se kiloga fou ko faopoopo mai kite pogai muamua loa. Ko fai a latou pela me ne faitotoa e mafai iei ne talavou, tino matua mo kau kaaiga katoa mai ite lauefaga o soasaiete e kau fakatasi mote Fakaasiiga a Bahá’u’lláh (Revelation of Bahá’u’lláh). Ko gasolosolo foki o lavea atu ite mafai o mafaufau gia a auala mote galuega o te atiakega o komiuniti ite ata fakaasi o “kalasta”: se kogaa-koga o te lasi e mafai o pulepule gia tela e mailoga foki loa ona feitu tau te nofo lei mote maumea. Ate iloa o fakatoka a palane mama ite levolo o kalasta ne kamata o fakatokatoka, kae mai i palane pena, polokalame mote ola ote Talitonuuga ne fanaka ki luga, fakatoka gia ki vaega ote taki tolu masina o galuega. Se vaega taaua o fakamaina ne sae aka i taimi muamua: ko gasuega o tino taki toko tasi auala atu ite fakasolooga o akoga (sequence of courses) ko au mai mai iei ate maalosi, kae fakasoko gia, ne te gasueega o kalasta i luga ite laina o atiakega pena (along a continuum of development). Ate sokotaki faka-tau fesoasoani tenei e fesoasoani ki taugasoa i kogaakoga katoa o iloilo ate maalosi o te fano ki mua (dynamics of growth) i olotou kogaa-koga pili e nofo iei kae faka-tautai ate auala ki mua kite atili maalosi aka. E fano a taimi ki mua, e fakatalitonu mai ate taaua o kilokilo me ne aa a mea e tuputupu iloto ite kalasta mai ite kiloga o feitu e tolu tafasili ite taaua

i mea tau o akoakoga: o galue mo tamaliki, talavou tupu tupu (junior youth), mo talavou mo tino matua (youth and adults) -pela foki mote kiloga mai i tamilosaga o galuega fai (cycles of activity) e taaua ate gasuesue ote fano ki mua (essential to the rhythm of growth). Ko nofo kogaloto ite luasefulu lima o tausaga ote galuega, ate ukega o matematega o te fano ki mua ote faifaiiga (growth process) e lavea ne tatou i aso nei ko tu fakalei loa.

Ko taumafaiiga a taugasoa ko gasolo o maalosi, akoakoga fakavae kesekese, manatu mo aofaga kite tau-tonu i te iunivesi (universal relevance) ate faifaiiga kite gasolo ki mua (growth process) ko kamata o lavea atu ki loto ite palane o galuega kola e mafai o faka-aoga ne ia a feitu fou. Ate ata fakatautau (framework) tenei ne fakatalitonu kite mafai o fakaeke atu a se maalosi tafasili ite lasi. Ne fesoasoani ki taugasoa o faka-aoga a olotou maalosi (energies) i auala kola, mai ite iloa, e lei kite gasolo ki mua ko komiuniti ke ola lei (conducive to the growth of healthy communities). Ka kote ata fakatautau (framework) e seai se auala mautinoa tonu (not a formula). Ka iloilo fakalei a vaega kesekese ote ata fakatautau o iloa ate mea tonu ote kalasta, se fakai, io me se koga pili mai (neighbourhood), ate fakasologa o galuega fai ka mafai o atiake tela e faka-aoga a mea e tauloto gia mai ite lalolagi Bahá’í kae faka-aoga foki ki feitu fakapitoa ote koga tena. Ate mavae o manakoga e mautakitaki i sua feitu mote manakoga totino tela e mafai ne tino taki toko tasi o fai i sua feitu e avanoa kise malamalama e fakamatala fakalei i auala kesekese tela e mafai iei ne taugasoa o lago ate faifaiiga tela, i tena koga loto, e olo lei kae e tumau o fakasako mai ite iloa ko oti ne maua (as experience accumulated). Ke seai lele se fakalotoloto lua ite fano ki mua tenei e maua mai ite fakasaega mai o te ata fakatautau tenei: ko pokotiaaga i galuega faka fealofani kae tokaaga malie ote lalolagi Bahá’í kae usu maalosi ki mua a tena maati e isi ne mea taaua kii e maua mai iei.

Ate manumaalo ote Palane e tasi mai i tua o sua Palane, mote kau fakatasi ite galuega ite atiakega o komiuniti ko gasolo loa o lauefa a tena fakavave, ate fano ki mua i feitu tuu mote aganu ko gasolo o lasi ate lavea gia. Pela, mote taaua o akoakoga a kautama koi foliki ko lasi ate fiafia kiei, pela foki mote lasi fakatea ote maalosi ei loto i talavou tuputupu (junior youth). Agaaga ola (souls) e fesoasoani kae kau fakatasi ki sua isi ise auala kau fakatasi, e soko loa o faka-lauefa ate potukau e fakatau fesoasoani, ko ala iei o fai pela me se masani ko taumafaiga katoa ko fakasino katoa o atiake ate iloa o fai a galuega. Pena foki loa a fenuiakiiga o taugasoa i te vasia o latou mo tino i olotou tafa ko olo o mafuli, ite iloa ko fano aka ki luga ate paoa o sautalaga aoga (power of meaningful conversations) ke faka ka kae fue iei a tatooga faka-te-agaaga. Kae mai ise loa, komiuniti Bahá’í ko faka-aoga ne latou a se taumataga kilo ki tua atu (outward-looking orientation). Sose agaaga ola (soul) e talia ne ia ate kiloga ote Talitonuuga e mafai o kau iei – pela se tino e fakamaalosi (promoter), io me e faka faigofie (facilitator) – o galuega tau te akoakoga (educational activities), fonotaga mo talosaga (meetings for worship) mo niisi feitu aka e atiake iei ate komiuniti, mai i agaaga ola (souls) pena, ka tokouke foki ka talia a olotou talitonu ia Bahá’u’lláh. Tela la, ate mafaufau kite faifaiiga ote ulufale maii o tokouke pela mene kautau (process of entry by troops) ne sae aka kae e se lasi ate fakalagolago ki tala mo fakatauga (theories and assumptions) kae ki tina iloa (actual experience) me e mafai pefea ne aofai tokouke kii o tino o maua ne latou ate Talitonuuga, fakamasani kiei, lago ki fakamoemoega o ia, kau atu ki galuega fai mo fakanofonofooga, kae ite ukega o taimi o ulufale atu kiei. E tonu, e fakamaalosi ate “institute process” i kogaa-fenua ki kogaa-fenua, ate aofai o tino taki toko tasi e kau fakatasi ite galuega ote Palane, e fakaloa atu kia latou foki ne fatoa fakamasani mote Talitonuuga, ne eva ki luga fakafia katoa taimi. Kae e se fai pela ate mea tenei e usu fua ki mua ona ko te saga kite aofai o fuainumela. A se kiloga totino mote mafuliga tuku fakatasi (collective transformation) e mafua mai i taimi e tasi, maua gia ite tauloto ote Muna ate Atua mote fiafia ite iloa o fai o mea (capacity) i tino loa ia ia o fai pela me se lago maalosi (protagonist) ise ata faka-te-agaaga tafasili ite poko, ko ala iei o maua se kiloga kise galuega fai fakatasi (common endeavour).

Se feitu e tasi tafasili ite fakaofoofo gia mote fakamaalosi ote vaaitaimi tenei ote lua sefulu lima tausaga ko galuega a talavou Bahá’í, tela ko olotou talitonu mote loto fai ki mua ko nofoga malie ite koga e tau o nofo iei tela e tafa loa i mua i taumafaiiga a komuniti. Pela mo faiakoga ote Talitinouuga mo faiakoga o tamaliki foliki, pela mo “mobile tutors” mo paionia, kalasta kootineita (cluster coordinators) mo sui i loto i matagaluega Bahá’í, talavou i te lima o konitineta (continents) ko oti ne tu ki luga o galue mo olotou komiuniti mote fakatuanaki mote tavini. Ate matua (maturity) e fakaasi mai ne latou, ite faiiga o olotou galuega tela e fakana kiei ate gasolo ki mua ote Palane Faka-te-Lagi (Divine Plan), e tafasili ite fakamatala fakalei mai ate olotou maalosi faka-te-agaaga mote olotou saga o leoleo ate taimi mai mua o tino katoa. Ona kote feitu tenei koi gasolo aka o lavea gia ate olotou matua (maturity), mai tua tonu ote Ridvan, kae koi tumau ate matua o taugasoa e talia o taavini i luga ite Lukuuga Faka-te-Agaaga ite ite lua sefulu tasi, ate tausaga e mafai o palota i faiga palota Baha’i ko tuku ifo kite sefulu valu. E seai se fakalotoloto lua ia matou i talavou i sose koga kola ko aau a olotou tausaga ka lago maalo ne latou ate omotou talitonu ite olotou mafai o fakataunu “fakalei kae fakamaoni” ate olotou “tiute tapu” tela e manakomia ne so se taugasoa Baha’i e palota.

E iloa ne matou, me e tonu, a uiga tonu o komiuniti e lasi e kesekese. Komiuniti kesekese fakaatufenua, mo kogaa-koga kesekese i loto i komuniti kona, ne kamata ite fakasologa o Palane (a series of Plans) konei i poini kesekese ote atiakega, kae talu mai taimi tena, ko oti foki ne atiake a latou ite pakini kesekese kae ko maua foki ne latou a tulaga kesekese. Ate mea tenei seai se mea fou. E fai loa pena aua i nofonofoga o kogaa-koga e kesekese, pela foki mote talia ne tino i koga kona. Kae e atafia ia matou, foki, ate tai ko fano kii o soko, tela ate iloa o fai a mea (capacity), kote mautinoa tonu mote masani ite iloa o fai a mea (experience) ite tau lasiiga o komiuniti ko fanaka ki luga, lago gia ne manumaalo o olotou tuagane komiuniti mai i kogaa-koga mao mote pili mai. Se fakatusa, e uiloa a agaaga ola (souls) kola ne tu ki luga o tala se fakai fou ite 1996 e seai lele ne mea a latou na loa kote lototoa, talitonu mote fakatuanaki, i aso nei a taugasoa i koga valevale ko tuku fakatasi a uiga kona mote poto, kiloga faka-poko mote iloa o fai a mea kola ne aputuputu fakatasi mai i galuega ite lua sefulu lima o tausaga ne te lalolagi Bahá’í o fai fakalei kae atili atafai ate galuega kite faka-lauefaaga mote faka-makeke ega.

E se afaina ate poini e kamata mai iei ate komiuniti, ko oti ne saele ite faifaiiga ki luga manafai ko tuku fakatasi a uiga lei ote fakatuanaki (faith), kolomaki (perverance) mo faka tumau a me ka fai (commitment) mote toka o tauloto. E tonu, ate feitu e tasi e gali iei a fakasolooga o Palane kote lauefa ate lauiloa i sose taumafaiiga ko fano ki mua e kamata mai i te fakamasani kite tauloto. Ate mama faigofie ote manatu tenei e takato ite taaua o mea e mafai o tupu kola e tautali atu mai i tua. E seai se fakalotolotolua ia matou i sose kalasta, mafai e avanoa atu ate taimi, ka fano ki mua i luga ite laina atiake tenei, a komiuniti kola ko lasi ia latou ate olo ki mua ise taimi fakavave, fakatusa ki niisi kola e tau pau loa a avanoaaga o mea e mafai o fai, ko oti ne fakaasi ate iloa o fakamaalosi ate fakatasitasi ite mafaufau (unity of thought) ka tauloto mai i faiga (action) e aoga. Kae e fai ne latou aunoa me se fakalave.

Se tusaga fakapitoa kite tauloto e uiga ia tatou e tau o toka o see a tou mea e fai i niisi taimi, a mea see e mafai o se gali ate lagona. Kae e se poi, auala fou mo taumataga ne fai i taimi muamua ne laua kola e seki apo maalosi ona kote se lava ate iloa (experience), i niisi taimi, a te se iloa o fai a mea i se feitu e tasi ko galo atu loa ite komiuniti kae filo aka iloto i sua feitu koi atiake. A te lei o fakamoemoega e seai se fakapatonuuga me e se maua o seai ne tatooga, ka ko te mafai o olo ki mua i tafa o feitu kona e manakomia ate loto maulalo (humility) mote motu mai keatea (detachment). Kafai ate komiuniti e tumau o fakaasi atu ate kolomaki kae tauloto mai i mea see kola ka tupu, a manumalo olo ki mua e se mafai ke se maua.

Ite kogaloto o te fakasologa o Palane (midway through the series of Plans) ate kau fakatasi o te komiuniti ite olaga o te sosaiete ne kamata o fakaatu kiei ate kilokiloga tonu. A taugasoa ne fakamalosi ke mafaufau kite feitu tenei mai i luga i feitu e lua kae soko tasi (interconnected) – galuega kite nofo lei (social action) mote kau fakatasi i sautalaga konei e fai ite sosaiete (participation in the prevalent discourses of society). Mea konei, e tonu, e se sui ne latou ate galuega kite fakalauefa mote fakamakeke, kae e seai foki se fano seke mai iei: a latou ne mea e nofo kogaloto ia latou. Kote tokouke o tino ite komiuniti e mafai o kalaga gia, kote lasi o tena iloa o mafai o faka-aoga ate atamai eiloto i te Fakaasiiga a Bahá’u’lláh o faka-fesagai a mea e poko ite aso – o fuli Ana akoakoga kite mea tonu. Ka ko fakalavelave e pokotia iei a tino o te lalolagi i loto i te vaaitaimi tenei e fakasino mai iei ate manakomia fakavave o se auala e fakalei ne taliagia ne te Tokita Faka-te-Lagi (Divine Physician). E fakaasi mai i mea katoa konei se iloa o te Talitonuuga e kese mao mai mote iloa atu ite lalolagi: se iloa tela e atafia ite talitonuuga se maalosi e fakapokotia ne ia ate makini o te tele ki mua o se malamalama saele ki mua (ever-advancing civilization). Ne maina me ite malamalama e se mafai o sae mai fakavave, ia ia loa – kote misiona a taugasoa a Bahá’u’lláh o galue kite sae mai o ia. Se misiona pena e manakomia ke fakagalue a se faifaiiga pena o tauloto fakalei ate galuega kite nofo lei mote kau atu i sautalaga mo tino katoa.

Kilogia mai ite kiloga ote lua mote afa o te lua sefulu tausaga, ate iloa ote mafai o fakagalue a faifaiiga kite nofo lei ne fanaka kii loa ki luga, takitaki gina ne se matala atu uga fakaofoofogia pela mese pula lakau o galuega fai. Fakatusa kite 1996, ite taimi tena e tusa mo se 250 o galuega atiake kite nofo lei mote maumea e fakatumau i tausaga taki tasi, ko tusa nei mote 1,500, ka kote aofai o fakapotopotoga ne fakatu ona ko galuega a Bahá’ís ne faka fa taiimi ne olo aka ki luga tela ko silia atu ite 160. E silia atu ite 70,000 o galuega kite nofo lei mai tino o fakai (grassroots social action initiatives) i taimi foliki e fai i malea-a-tausaga, se lima sefulu taimi ite fanaka ki luga. E kilo matou ki mua kite tumau o fanaka a te aofai o galuega katoa konei tela ona foki ko te lago maalosi mote fakamaalosi e aumai mai ite Bahá’í International Development Organization. Kae ite vaaitaimi tenei, ate kau fakatasi atu o te Bahá’í i sautalaga i loto i te sosaiete ko fanaka maalosi ki luga. Mai i tafa o taimi e uke ne mafai ne taugasoa o tuku atu a se kiloga faka Bahá’í i sautalaga e fai i koga galue io me ko vasia loa o tino ia ia, ate kau fakatasi i loto i sautalaga ne fakatoka fakalei ko se fuafuagina ite tele loa ki mua. E tuku i omotou mafaufau e se gata i galuega lauefa kae silia ite lei o tusaga mai i te Bahá’í International Community – tela ite vaaitaimi tenei ne toe faopoopo mai a Ofisa i Afelika, Asia mo Eulopa – kae ko galuega ko fakalasi atu, feasoasoani gia ne te lafu Ofisa faka-Atufenua o Mataupu Fesokotaki ki tua atu (External Affairs), tela mai ite mataupu tenei ne fakapitoa kiei; faopoopo atu, ko taumataga tafasili ite poko mote taaua o tusaga ne aumai i taugasoa taki toko tasi i feitu fakapitoa. A mea katoa konei e fakaasi mai iei a fakamatalaaga kite lauiloa, te fakaaloalo mote ofo o

takitaki o mataupu-tau-te-mafaufau (leaders of thought) mo niisi takitaki aka takutakua i lasaga katoa o sosaiete ko oti ite fia o taimi mo taimi o folafola atu mote Talitonuuga, ona taugasoa tautali mo olotou galuega fai.

Ite iloiloga ote lua sefululima tausaga, ne pokotia kii a matou i feitu kesekese ote fano ki mua o te lalolagi Bahá’í ko oti ne fakasoko o fai. A tena olaga atamai i kope totino (intellectual life) ko tulaga kite tafasili ite ola, tela e fakaasi mai e se gata ite fano ki mua i feitu kola ko oti ne folafola atu, kae e oko foki ki te uke o tusitusiiga tafasili ite lei (volume of high-quality literature) ne faite gia ne tino tusi tala Bahá’í (Bahá’í authors), mai ite atiakega o avanoaaga mote sukesukega o niisi mataupu ona kote akoakoga, mote pokotia o semina (seminars) mo latou seki iku io me ko oti a olotou akoga kola e faigia ne te ‘Institute for Studies in Global Prosperity’, tela, e kau fakatasi mo foitino ote Talitonuuga, nei e galue mo talavou Bahá’í mai i fenua e silia atu ite 100. Taumafaiiga o fakatu a Fale Tapuaki ko lavea kii a te tele vave ki mua. A te Matua Tempolo fakamuli nei ne fakatu i Santiago, Chile, ako galuega atiake o faite e lua i atufenua kae e lima i fakai a Mashriqu’l-Adhkárs ko oti ne kamata; a Fale Tapuaki i Battambang, Cambodia, mo Norte del Cauca, Colombia, ko leva ne tala a olotou mataloa. Bahá’í Tempolo, ne fatoa fakamanuia io me ko leva, ko gasolo loa o matea fakalei a te tulaga o latou i loto i fatu ote olaga faka komiuniti. Ate fesoasoani i feitu tau mea (material support) e tuku atu ne taugasoa mai i lasaga kesekese ote olaga mo galuega valevale kola e fai ne taugsaoa o te Atua ko silia atu ite mafola. Ite kilo atu fakamama pela mese fua ote maalosi faka-te-agaaga tuku fakatasi (collective spiritual vitality), ate alofa kaimalie mote fai taulaga i se taimi e nofo tafasili ite faiagata ote olaaga i feitu tau maumea (considerable economic upheaval), ate maua o sene feasosoani e tumau – ikaai, e toe fakamaalosi – e tafasili ite taaua. Ite feitu ote Fakateletelega Bahá’í (Bahá’í administration), ate iloa ote mafai o Lukuuga Faka-te-Agaaga o Atufenua o atafai a mea fai a komiuniti kola ko gasolosolo aka loa o faigata ko silia ite toe fai fakalei aka. Ne maua ate fesoasoani mai ise ite galue fakatasi mo Kaunisela, kola ne pogai kia latou ate fai-fakaleiiga o kiloga fou mai i tino i fakai (grassroots) ite lalolagi kae lasi foki o tufatufa atu. Mea nei kote vaaitaimi foki ne sae aka ate Regional Bahá’í Council pela me se foitino galue katoatoa o te Talitonuuga, kae i te 230 o kogaa-koga (regions), a Kaunisela mo ‘training institutes’ e fakatonotonu ne latou ko oko loa ate taaua kite fano ki mua. Ka kilo atu ki mua i taimi mai mua a galuega a te Chief Trustee ote Ḥuqúqu’lláh, te Lima o te Talitonuuga a te Atua ‘Alí-Muḥammad Varqá, te International Board of Trustees ote Ḥuqúqu’lláh ne fakatu ite tausaga 2005; kae i aso nei e galue fakatasi mo foitino e se mutana ifo ite 33 i Fakaatufenua mo Kogaa-Koga (National and Regional Boards of Trustees) tela e siomia iei ite lalolagi, tela mai iei e takitaki ne latou a galuega o Sui e silia atu ite 1,000. A atiakega konei e fai ite Bahá’í World Centre i loto ite vaaitaimi tenei e uke: e molimau iei ate fakaotiiga ote “Terraces” ote Malumalu ote Báb (Shrirne of the Báb) mote lua o fale ote Arc mote kamataga ote faiteega o Malumalu o ‘Abdu’l-Bahá (Shrine of ‘Abdu’l-Bahá), se lau la iei ate lafu galuega atiake o fakamaalosi kae tausi a Koga Tapu taaua ote Talitonuuga. Ate Malumalu o Bahá’u’lláh mote Malumalu o te Báb (Shrine of Bahá’u’lláh and the Shrine of the Báb) ne fakapatino mene koga Taaua ite Lalolagi (World Heritage sites), koga e se mafai o galue gia a te taaua (places of inestimable significance) ki tino katoa. A tino valevale e lolo mai ki koga tapu konei i te fia o selau o afe, e pilipili kite afa miliona i nisi tausaga, ka kote World Centre e masani saale loa o fakafeiloai kite selau o selau o taugasoa asiasi (pilgrims) i se taimi e tasi, i nisi taimi e silia atu ite 5,000 i tausaga, kae e pena foki ate aofai o taugasoa Bahá’í asiasi (Baha’i visitors); e fiafia lasi matou ite tokouke ote fuainumela mai i lanu mo fenua kesekese e sui gia ne latou kola e kau ite fakamanuiaaga o te asiasiga (bounty of pilgrimage). Ate fuliiga, lomiga mote tufatufaaga o te Tusilima Tapu ko oti ne fakavave ki mua, e olo tasi mote Fale Tusi Bahá’í (Bahá’í Reference Library), se tasi i te lauiloa o sui ote kaaiga o ‘websites’ e sokotaki mote Bahai.org, tela e mafai o maua ite sefulu o gana. A ofisa mo matagaluega kesekese ko oti ne fakatu, e tu ite World Centre mo nisi koga aka, e iai ia latou ate galuega kite lago fesoasoani kite faifaiiga ote taulotoga o mataupu kesekese e mafola mai i te lalolagi Bahá’í. A mea katoa konei, ko motou tuagane mo taina ite Talitonuuga, se vaega foliki fua ote tala e mafai ne tatou o toe lau atu ite fakatuanaki o koutou kia Ia Tela Tokotasi ne Fakasee Gina ote Lalolagi (Him Who was the Wronged One of the World) ko oti ne fakasae mai. E mafai ne tatou o toe fakafoki mai a muna fakapokotia ate Masta fagasele, i taimi ne ootia iei a Ia, ne tagi atu a Ia: “O Bahá’u’lláh! Sea a Tau mea ko oti ne fai?”

Mai ite taumata faka-lauefa kite kuata senetenali fakapitoa, e tuku atu ate motou kiloga fakapitoa kite Palane ote Lima Tausaga tenei, se Palane e se pau mo se isi palane aka mai mua atu i feitu kesekese. Ite palane tenei ne fakamaalosi atu matou ki Bahá’ís ite lalolagi katoa ke faka-aoga a mea katoa ne tauloto mai ne latou i te luasefulu tausaga ko teka atu kae ke fakagalue ne latou. Matou ne fiafia i omotou fakamoemoega ne fakataunu, ka ko matou e talitonu foki loa i mea fakaofoofogia e mafai o maua mai i taugasoa ote Gali Fakamanuiagia (Blessed Beauty), ka kote natula ote mea ne fakataunu mai i luga i olotou taumafaiiga fulafulaaki ko tafasili loa ite fakaofoofogina. Kote fatu fakamatea kise manumalo e tusa mote lua sefulu lima tausaga ite faiiga.

Ate Palane e se mafai o fakapuli auaa ne vae tolu gia nete fakamasauaga ote lua selau tausaga e lua mana, takitasi mai iei ne siliga ate fakamalosi o komiuniti ite lalolagi katoa. A lukuuga o taugasoa fakamaoni ne fakaasi atu ne latou, i se fakaasiiga e seki iloa aka loa mai mua, kae e faigofie kia latou, a te mafai o fenuiaki mo tino mai vaega katoa o sosaiete o fakamalu a Faifekau a te Atua. Se fakatinoga tafasili ite maalosi o se mea e silia atu ite lauefa: kote mafai o fakatino ate aveega o te maalosi faka-te-agaaga lasi kii kite saeleega ki mua ote Talitonuuga. Ne tafasili ite mata onomea ate tali kola i niisi koga ate Talitonuuga ko usu atu keatea mai ite tulaga e seiloa (obscurity) faka-atu-fenua (national). I kogaa-koga kola e seki fakamoemoegia, io me e se atafiagia, ate talia fakalaveagina kite Talitonuuga ko iloa kii loa. Afe mo afe ne siliga ite fiafia o fetaui mote agaaga fai-talosaga (devotional spirit) tela i aso nei ko fai me kote uiga fakamatea o komiuniti Bahá’í i koga katoa. A te kiloga ote mea e mafai o fai mai i luga ite taumata kite faiga o Aso Tapu o te Bahá’í ko lauefa atu se maua o fuafuagina.

A manummalo o te Palane, fakamama i ata fakaasi i fuainumela, e vave ua o galo ifo a manumaalo o Palane katoa loa kola ne aumai mai i mua atu talu mai ate tausaga 1996. Ite kamataga ote Palane tenei, ate mafai o fai a mea e silia atu fua ite 100,000 o galuega fakapatino i sose taimi e tasi, se mafai o fai a mea ko fuataga kaina ote luafseulu tausaga ote galuega fakaatasi. Nei, ko 300,000 a galuega fai fakapatino e fakagalue i taimi nei. Ate kau fakatasi i galuega fai konei ne fanaka aka ki luga e silia atu i te lua o miliona, tela ko pili kite gasue aka ki luga faka-tolu o taimi. E tusa mote 329 o akoakoga ‘institutes’ i atufenua mo kogaa-koga (national and regional training institutes) ne fakatu, ka kote olotou mafai o fai a mea ne fakaasi mai me e tusa mote tolu kuata miliona o tino ne mafai o fakaoti se tusi e tasi ite fakasolooga o tusi; katoa, a te aofai o akoga (courses) ne oti ne fai ne tino taki toko tasi ko tusa ne mote lua o miliona – se fanaka ki luga i se tasi vae tolu ite lima o tausaga.

Ate fanaka ki luga ate maalosi o fakataunu a polokalame atiake ite lalolagi se tala fakaofoofo gina foki loa ia ia. Ite taimi o te lima tausaga tenei, ne kalaga atu matou ke fakatele ki mua ate gasolo ote 5,000 o kalasta taki tasi katoa kola ko oti ne kamata. Ate manakoga tenei ne fai pela me e fakaoso ne ia a se taumafaiiga atili atu ite lalolagi katoa. Mai iei, ate aofai o polokalame atiake ne tapolo ite uke kae nei e fakatautau me e tusa mote 4,000. Feitu faigata e aofia iei ate talaaga o fakai fou mo koga pili mai (neighbourhoods) kite Talitonuuga i te galoto ote fakalavelave tau-ote-ola-lei ite lalolagi, io me ko te fakalauefa aga o galuega fai kola koi kamata aka ite taimi ne vau iei ate masaki, ne seki mafai iei ate fanaka ki luga ote aofai o maua ite taimi o tausaga fakaoti ote Palane. Kae e ui iai, e uke atu a mea e mafai o taviligia. Mai ite kamataga ote Palane, ne fakaasi atu ne matou ate fakamoemoega kote aofai o kalasta kola a taugasoa ko oti ne pasia ate tapula e tolu (third milestone) fakatasi mote gasolo ki mua o mea fai, ona ko taulotooga me e faka-ulufale mai pefea a se aofai tokouke ke kau i loto i olotou mea e fai, kae ke soloki aka loa ki luga e faopoopo mai i selau. A te aofai tena e tu ise aofai e 200, i loto i se 40 o fenua. Lima tausaga ki mua, ate aofai tenei ko oti ne fanaka ki luga i se aofai fakaofoofogia e 1,000 i se aofai fakatau e 100 a fenua – se kuata o polokalame atiake katoa ite lalolagi kae se mea ne maua e silia atu i fakamoemoega katoa o matou. Kae e ui iei a fuanimuela konei e se fakaasi mai iei a koga maluga matagofie ne lele kiei a komiuniti. E silia atu ite 30 o kalasta kola ona galuega fai e silia atu i te 1,000; i niisi koga, ate aofai e fia ate selau afe, mai iei e kau fakatasi atu e silia atu ite 20,000 o tino ite kalasta e tasi. Ko gasolosolo o uke a Lukuuga Faka-te-Agaaga o Fakai ko takitaki ne latou ate folaaga mai o polokalame akoakoga (educational programmes) tela e aofia iei a tamaliki katoa mo talavou tuputupu o fakai; ate fakaasiiga tonu tenei ko gasolo foki o lavea naai koga pili i fakai lasi (urban neighbourhoods). A te galue ite Fakaasiiga a Bahá’u’lláh e lavea atu, i niisi taimi taaua, e silia atu i tino taki toko tasi, kaaiga mo kaukaaiga – ate mea nei e molimaugia kote gasueega o aofai o tino tokouke ki mua ki se kogaloto e kau fakatasi katoa iei a tino. I niisi taimi, ate fai taua mai i taimi mua loa ite va o potukau e fakatau teke ko liakina ki tua, ka ko fakanofooga mote nofo lei mo faifaiiga lagona ko faka-mafuli ona kote mainaaga o talaiiga faka-te-lagi.

E se maua ne matou na loa kote lifu ite fano ki mua e tafasili ite fakaofoofogina. Ate maalosi o atiake a sosaiete ote Talitonuuga a Bahá’u’lláh ko atili fakaasi mai mote masinasina, kae e tenei ate fakavae makeke tela e i luga ka fakatu iei ate Palane ote Iva Tausaga (Nine Year Plan) tenei ko oko mai. Kalasta maalosi, pela mote mea ne fakamoemoegia, ko oti ne fakatalitonugia, mene koga lasi e tausi (reservoirs) iei ate poto mote maumea mo olotou tuakoi. Ako kogaa-fenua tela e silia atu ite tasi o kalasta ko oti ne fakatoka auala e mafai iei o fakatele ki mua i loto i kalasta ki kalasta. E lagona ia matou ate manakomia o toe fakamaalosi atu, ite fano ki mua e toe itiiti kae siomia ite iunivesi; ate kesekesega i te fano ki mua mai ite koga e tasi ki sua koga e foliki fua. Ate malamalama tuku fakatasi ote komiuniti ote faifaiiga ite ulu mai i kautau mo tena talitonu ite mafai o fakagasuesue ate faifaiiga i lalo o sose fakanofooga ko oti ne fanaka ki levolo ne seki mafaufau gia i tausaga uke ko teka atu. A

fesili pooko konei e saesae aka i se taimi leva, kae kola ne fakasae aka fakalei ite 1996, ko oti ne tali fakamautinoa ne te lalolagi Bahá’í. E iai se tupulaga o taugasoa kola a olotou olaga katoa e matea iei ate fano ki mua ote komiuniti. Ka kote lasi ote galuega ko oti ne fai ite lasiga o kalasta tela a tuakoi ote tauloto ko oti ne fakalauefa atu ko mafuli mai iei a se fanoga ki mua tafasili ite maluga ite faifaiiga e uiga mote ulufale mai o kautau kise taimi e tasi tafasili ite takutakua.

E tokouke e masani mote auala e vaevae ne te Fatama a Vasia o Tausaga (Ages of the Faith) ki tamilosaga olotasi (consecutive epochs); kote lima o tamilosaga ote Vasia Tausaga Atiake (Formatve Age) ne kamata ite 2001. E se lasi a te iloa ite Fatama ne fakapatino foki ne ia me e isi ne tamilosaga o te Palane Faka-te-Lagi (epochs of the Divine Plan), mo lasaga i loto i tamilosaga kona. Ne taofigia ki se lua sefulu tausaga ka ko foitino o fakai mo atufenua (local and national) o te Administrative Order koi puti aka kae fakamaalosi, a te Palane Faka-te-Lagi (Divine Plan) ne faite ne ‘Abdu’l-Bahá kae ne kamata fakalei aka i te tausaga 1937 mote kamataga o te tamilosaga muamua (first epoch): kote Palane ote Fitu Tausaga tela ne tuku ke fakagalue ne te Fatama kite Komiuniti Bahá’í i Amelika ki Matu (North American Bahá’í community). Ate tamilosaga muamua ne pono mai i tua o te fakaotiga o Taumafaiga ote Sefulu o Tausaga (Ten Year Crusade) i tausaga 1963, tela ne mafai iei ate fuka o te Talitonuuga o toki i te lalolagi katoa. A te lasaga ote talaga o te lua o tamilosaga kote Palane o te Iva Tausaga muamua, kae e se mutana ifo ite sefulu o Plane ne tautali atu i ona tua, Palane kola e kesekese ate leva o latou mai i te sefulu o masina kite fitu o tausaga. Ite vaveao ote tamilosaga lua tenei, a te lalolagi Bahá’í ko leva ne atafia ne latou ate kamataga muamua loa ote ulu mai kite Talitonuuga a tokouke pela mene kautau tela ne atafia gia ne te Tusitala o te Palane Faka-te-Lagi (Author of the Divine Plan); i tausaga uke mai i tua, tupulaga o taugasoa fakatuanaki i loto ite komiuniti ote Igoa Tafasili ite Takutakua (community of the Greatest Name) ko galue ite Fatoaga Vine Faka-teLagi (Divine Vineyard) o atiake a fakanofoga e manakomia mote fakatumau, ote gasolo ki luga ise lasaga tafasili ite lasi. Kae ite vaaitau matagofie tenei o te Ridvan, e pefea ate uke o fuataga kaina a olotou galuega! Ate fakaofoofogia ote tokouke o te fuainumela e kau i loto i mea fai ate komiuniti, e sapo ne latou a te sipaka ote fakatuanaki kae tu fakavave ki luga o tavini ite laina ki mua o te Palane ko oti ne pasia mai i se tulaga fakatautau e fakatumau ne te fakatuanaki kite tina mea tonu. Se fano ki mua e tafasili ite lavea mote atafiagia e manakomia ke fakamau i loto i tala fakasolo ote Talitonuuga. Mo loto tafasili ite fiafia, e fakapula atu ne matou a te tolu o tamilosaga (third epoch) ote Palane Fakate-Lagi a te Masata ko oti ne kamata. Lasaga mo lasaga, tamilosaga mai i tua o tamilosaga ka fola atu a Tena Palane, ke oko ki taimi a te mainaga ote Malo ka maina i loto katoa.

Taugasoa fakapelepele, e seai se iloiloga ote galuega o te lima tausaga tela ne fakaoti iei a te lua o tamilosaga o te Palane Faka-te-lagi (second epoch of the Divine Plan) e mafai o katoatoa sei vagana e isi se talanoa ki makosuuga faka numi kola ne tupu ite tausaga fakaoti kae konei loa koi tupu a fakalavelave kona. A faka-taputapuga o fenuiakiga o tino taki tokotasi kola ne olo aka kae toe galo ifo i te tau lasiiga o fenua i loto ite vasia taimi tenei ne mafai o pokotia kii iei a taumafaiga tuku fakatasi a te komiuniti, a te toe fakasaoga mai iei e mafai o lau i tausaga, kae e lua a pogai e seki fai iei penei. Muamua ko te lauefa o te atafiagina (consciousness) a te tiute o Bahá’ís o tavini ki tino, e se lau iei a taimi fakamataku mote faigata. Kote sua pogai kote fanaka ki luga fakaofoofogina ote iloa ite lalolagi Bahá’í o fakamatala a te atafiaaga (consciousness) tena. Masanisani ite fia o tausaga ite galue i auala fai fakalei a galuega, a taugasoa ne fakaaoga a olotou atamai mote iloa i te pokotia o olotou gasuesuega ki fakalavelave e seki fakamoemoegia, kae i te taimi foki loa tena e fakamaonigia ko auala fou e atiake ne latou e tautonu mote ata fakavae ne galue malosi latou ite fia o Palane ko teka atu o fakatonutonu ke lei atu. E se fai pela me ko se lau a faigata ne kolomaki ne Bahá’ís, pela mo olotou taina i fenua katoa; kae e ui iai i fakalavelave tafaga ite masei i kogaa-koga katoa, a taugasoa ne tumau ate kiloga a latou. Ko maumea (resources) ne tufatufa atu ki komiuniti kola e se lava, faiga o palota ne tumau o fai kite mea e mafai, kae i nofonofoga katoa a foitino faka-te-agaaga o te Taitonuuga ne tumau o fai a olotou tiute. Ne isi a lakaagaa-vae fakamatea ne gasue ki mua. Kote Lukuuga Faka-te-Agaaga faka Atufenua o São Tomé mo Príncipe ka toe fakatu (re-established) ite Ridvan tenei, kae e lua a pou fou ote Fale Fai Fakamasinoga Tonu ote Lalolagi ka fakatu aka: kote Lukuuga Faka-te-Agaaga faka Atufenua o Croatia, mo tena laumua i Zagreb, mote Lukuuga Faka-teAgaaga faka Atuafenua o Timor-Leste, mo tena laumua i Dili.

Kae e tenei ko kamata ate Palane o te Tasi Tausaga. Ko tena pogai mo ana manakoga ko leva ne fakamoe ite fekau a matou ne avatu ite Aso o te Feagaiiga, e uiloa e toetoe, ko lava loa o fakatoka a te lalolagi Baha’i kite Palane o te Iva Tausaga tela ke vau mai i tua. Se vaaitaimi pokotia fakalavea, tela ne tala mai ite selau tausaga mai i tua i te fakaasiiga o Tapeleti o Palane Faka-te-Lagi (Tablets of the Divine Plan), ka pili o pono ite senetenali o te Galo o ‘Abdu’l-Bahá (Ascension of ‘Abdu’l-Bahá), e fakamatea iei ate fakaotiiga o te senetenali muamua o te Vasia Tausaga Atiake (Formative Age) mote kamataga ote lua. Ate lukuuga o latou fakamaoni ka ulufale atu kite Palane fou tenei i se taimi a tino, akoako gia ite loto maulalo ne te fakalavea o ona vaaivaiiga, ko atafiagia maalosi ne te manakoga ki se faka-tau-fesoasoani o faka fesagai a fakalavelave i te lalolagi. Kae ui iei, amioga faka-taufai (contest) koi fai loa, kote kilo kite lei o kita (self-interest), te fapito ate kiloga (prejudice) mote lauliki ote kiloga e tumau o fakatuai ne latou a te gasue kite fakatasitasi (unity), e ui iei ate aofai tokouke ite soasaiete ko fakaasi atu ne latou i pati mo faiga ia latou foki, e kausaki ki se taliaaga e lasi atu ote tafatasi o tino katoa. E talosaga matou ko te kaaiga o malo ke manumalo ite faka-ateaaga o kesekeseega o latou mote lei o tino katoa (common good). E uiloa a tulaga faletonu e fifi i masina mai mua nei, a matou e akai fakamolemole kia Bahá’u’lláh ke atili fai aka a fakamanuiaaga konei ne fakatumau iei ne latou Ana taugasoa i se taimi leva kii ke mu mea aka, kote mea ke mafai ne koutou o tauave ki mua ate otou misiona, ke e se fakalavelave gia ne te makosuuga o te lalolagi tela a tena manakoga kite fekau fakalei masaki a Ia ko mu mea aka loa ite manakogina.

A te Palane Faka-te-Lagi ko ulufale atu ki se tamilosaga fou mo se tulaga fou. A te itulau pepa ko suke.

Taugasoa pele

E fakatalofa atu i te taimi mai tua o te otiga fuifakapuli o fakatokaga gali ne fakamanatu iei a te luasenitenali (bicentenary - luaselau) tausaga o te Fanauga o te Matagofie Fakamanuiagina (Blessed Beauty). Kafai tatou e mafaufau ki mea ne tuputupu i taimi tena ke oko mai ki taimi nei, e matea ne tatou i te lalolagi Bahai i te vaaitaimi nei e se ‘pau mo taimi ne fakagalue iei a te ono tamilosaga muamua o te Palani tenei e galue kiei tatou. Ko lasi atu te maina i te misiona (mission) nei i loo taimi mua. Kooti foki ne molimaugina se gasuega ki mua seki matea mua te mafai o kau-mai taugasoa mo sokoga ke iloa ne latou a te olaga faka-Baha’i, ke fakamalosi a potukau tausi o tuakoi mo fakai ko te mea ke tasi loto i taumafaiga, ke mafai foki o faka- matala (fuli) a akoakoga faka-te-agaaga ki mea e mafai ne tatou o fakataunu; kae tafasili ei, ko tatou ke sautala, se ki akoakoga kola ka faka-fou ne latou te lalolagi, kae kia Ia foki tela ne tuku mai ne ia: Bahaullah. Tala euiga mo te olaga o Ia pela foki mo Tena fakasaunoaga kola e fakamatala i gana e uke ne tino matua, talavou mo tamaliki e pokotia iei a loto e se laufia. Nisi ne fakaasi te toka o latou o toe sukesuke ki Tena Fakatokaga. Sua vaega ne ofo o fesoasoani. Kae toko fia foki a loto toka ne gaasue o toe faka-paatonu a fakatuagaki o latou.

E tasi te molimau mautinoa tonu o te gasue ki mua ko te uke o koga kola ko iloa lei iei me ite Fakatokaga ko sae ake mai te seiloa i te levolo o te atufenua. E isi ne takitaki o malo mo takitaki o te mafaufau (faiakoga) kooti ne faipati ki potoga o tino – nisi ne fakataua ne latou – me ite lalolagi ko manakogina ne ia te visiona a Baha’u’llah kae ko taumafaiga a Baha’i e gali kola e ‘tau o fakalauefa. E fiafia matou o matea atu me se ko Baha’i fua e manako o fakamanatu a Bahaullah kae fakamanuia Tena olaga – e isi ne fakafiafiaga ne fakatoka ne tino se ne Baha’i. I koga kola e lasi te teeke ki te Fakatokaga, a taugasoa ne seki tuku ki tua. Kae fakaasi ne latou te loto fai ki mua, kae fakamalosi ne latou a tino ke sukesuke a te muna tonu, kae nisi tino ne fakatasi atu ki fakafiafiaga. Te fakamanatuga o te luasenituli tausaga ne fakamafua ake a fakatokaga se laufia i feitu tau taleni i mea tau sou (artistic expression), mo molimau gali euiga mo te puunaavai tela ne puuna mai iei te alofa. Te foliga o fakatokaga a fakapotopotoga Baha’i mo te taimi tenei e fakapatonu mai iei te tulaga o mea ne tauloto ne tatou iloto ite luaselau tupu tausaga mai taimi ne kamata iei a e uke Palani mo te lalolagi. A tino talitonu taki-tokotasi ne fakaaoga ne latou a avanoaga, te fakapotopotoga ne tuu kiluga i se taumafaiga e tasi, mo taugasoa ne fakaaoga a malosi o latou ki palani konei ne fakatoka ne foitino o te Fakatokaga. Se aso fakamanatu tela e fakapatino iei te katoaga o te luaselau tausaga, e maua mai iei se loto malosi ki te galuega/ fakatoka o potoga o tino i te selau tausaga mai mua nei. Ite taimi tenei koi sasale tatou ki te lua o luaselau tausaga, e talosia ne tatou ko fuataga ne toki ite luaselau tausaga muamua ke tausi fakalei ke fua mai lei.

Ite lua tausaga kiloto ite Palani tenei, e tonu e see ‘pau a gasuesuega o fenua takitasi, te aofaki o ‘polokalame fakapitoa ki te fakagasuega o te Fakatokaga (intensive programmes of growth) ite lalolagi ko pilipili nei ki te aafa o te lima afe tela e fakaataata ite taumafaiga nei ite lalolagi, kae ko te tulaga o te gasue kimua e matea lei loa te fanaka kiluga. Kae kilo tatou fakalei kiei, e matea atu a foliga tonu o masoli mo te mafai o taugasoa takitokatasi, fakapotopotoga, ke oko ki foitno o te Fakatokaga. Ki taugasoa i sose koga, te mea ne matea ne tatou mai fakafiafiaga o te luasenitenali (luaselau) tausaga me ite taulasiga o sokotakiga a latou mo tino i tafa o latou e mafai o pokotia ne te agaga ote talai. Kae kafai ko gasuesuega i afe o fakai mo koogakoga pili (neighborhoods) ko tele ki mua, ka matea ne tatou te ola lei o fakapotopotoga i koogakoga kona. Te aofaki o potukau (clusters) i kogaa-koga kola e fakagalue iei te fakatokaga o fakasoko atu a vaega galuega penei ko matea atu me ko ‘tuu lei loa – tela ko mafai ne taugasoa o fakataunu te tolu o tapula i te sasaelega o te atiakega- kae ko olaola lei foki. Kae tenei te koga, ite tuakoi/ gatago tualaga o taulotoga ote lalolagi Baha’i, maise ite gasuesuega o potoga tino ki te fakataunuga o te visiona a Bahaullah, tela ko matea iei, se ko te tokouke fua o tino ko kau mai kiloto i mea fai a te Baha’i, kae ko taugasoa foki ko kamata nei o fakaataata ne latou te tokouke o potukau ko kau fakatasi mai ki te fakapotopotoga a te Igoa Tafasili ite Lasi (Most Great Name). Ko matea ne tatou me i mea tau akoakoga a te Fakatokaga ko kamata nei o sopo ake ki se tulaga ko fakateletele fakalei loa, pela mo akoakoga o tamaliki ko mafai ne tamaliki o olo iloto mai vasega ki vasega iloto i tausaga e fia, kae ko talavou foliki ko mafai foki ne latou o fakasoko a akoakoga a latou i polokalame tau te fakamalosiga o te agaaga. I fakatokaga konei a inisituti o akoakoga ko iloa ne latou te taua ke fakatoka te aofaki o faiakoga ko te mea ke mafai ne latou o fai akoakoga faka-te-agaga pela foki mo te amio mo uiga lei ki ne aofaki e tele kiluga i tamaliki mo talavou foliki . Te kau kiloto i fakatokaga fakavae konei ko kamata nei o fai me ne fakatokaga tumau i faifaiga masani a potoga tela ko fakaataata me ne fakatokaga e tau loa o isi o te olaga o te fakapotopotoga. Se malosi fou tenei ko sae ake i tino/ potoga kola ko pule loatou i atiakega o latou, kae ko kamata foki latou o faite ‘pui o ‘teke atu a te gasuesue. Avanoaga mo te saele ki mua ite feitu o te maumea faka-tee-lalolagi fakatasi mo te feitu-faka-te-agaga ko foliga mai. Te mafuliga o te olaga o tino ko kamata o gasue ki mua.

Taugasoa fakapelepele, tenei te taimi tonu ke tuku a fakafetai a tatou ki te Akoi-Silisili (Best Beloved). E uke kii a pogai taua e ‘tau tatou o fakamalosi ‘tou loto. Kae e se lilo i manatu te lasi o te galuega tenei e toe i tou mua. Tafasili i te taua, pela mo te fakaasiga taluai a matou, e tau o fakasae ake mai i te fia o selau o potukau (clusters) se vasega o taugasoa kola e mafai ne latou o fakatumau ki tino pili i lotou tafa, ne polokalame o fakamalosi te gasue o atiake latou i feitu katoa, tela ko mafai o mateagofie i faiga fakaasi o latou te mafai o fai mea mo te amio tonu. Te tuu kiluga o kau atu kite vasega o taugasoa tela e fanaka loa o laso i koga kesekese – se i te levolo fua o potukau/ kilasita kae iloto foki i koga pili mo fakai – se tulaga faigata, kae se manakoga foki taua. Kae i koga e matea iei a te mea tenei, e matea foki ki mata a te mea mafai o ‘tupu.

E toka motou loto ite matea atu me i foitino a te Fakatokaga e fakataua ne latou te manakoga tenei i mafaufauga o latou, ke oko ki te faitega o ne fakatokaga ke mafai a mea ne tauloto mai te gasue ki mua ke mafai o fakaaoga. Ko kamata nei latou o kaukau atu latou ki tulaga kesekese o mea tau atiakega o te fakapotopotoga, kae ko isi foki se aia o latou ki te ola lei o tino katoa, kae se ko taugasoa fua. E tumau i manatu o latou te taua o fakatumau te taumafaiga a te fakapotopotoga euiga mo te fakataunuuga o manakoga o te Palani, kae fakamalosi foki te taua o te fakatasitasi i te potoga o taugasoa tela e gasolo loa o lauefa ki se tulaga maluga o te fakatasitasi. E fakamaoni latou o tausiusitai ki tiute fai o latou kiluga ite fakaleiga o galuega tau ofisa pela foki mo fakatoga tau tupe ko te mea ko manakoga o te galuega ki te fakalauefaga mo te fakamalosiga o te Fakatokaga e mafai o sapo fakalei. I tulaga katoa konei, e fakaaoga malosi te taimi o latou o toki/ fakaolaola iloto ite fakapotopotoga ne tulaga kola e mafai ei o fakasao a malosi faka-te-agaga.

I te famalosiga o taumafaiga o atiake fakapotopotoga, a taugasoa ko fakaaoga ne latou a iloa mo te mafai ne tauloto ne latou o fakalei a tulaga o fakapotootoga i tafa o latou, kae fakamalosi lotou loto mai te taulotoga o akoakoga faka-te-agaga. A polotieki foliki ko i te uke nei – te aofaki e fanaka loa, polokalame tumau ko gasolo o lasi atu, kae ko uke foki ite vaitau tenei a fakapotopotoga Baha’i ko iloto i fakapotopotoga atiake i mea tau akoakoga, ola-lei, toki-lakau mo te fagai manu, mo nisi feitu ake foki. Mai te mafuliga o olaga tenei ko matea nei i tini takitokatasi, mo th. e olaga o saukatoa o tino, e mafai o mafai o atafia te gasuesue mautinoa tonu o te malosi fakatoka sosaieti a te Fakatokaga a Bahaullah. Se tioala, me mai gsuesuega penei i tulaga tau olaga o tagata – me foliki me faigata, fakatokaga e faka-taimi io me tumau – e matea ne tatou te Ofisa o te Baha’i i te Malo Soko (Baha’i Internaional Community) ko gasolo loa nei o fakaaoga ne ia, i faipatiga mo titiga o manatu, a gausesuega konei. Se feitu taua e tasi tenei i taumafaiga iloto ite Fakatokaga tela ko gasolosolo lei. I tulaga o fenua/ atufenua (national), a tusaga ki manatu/ mataupu solo i te fakapotopotoga pela mo: te tasi o tagata mo te fafine, gasuesue o tino i vaasia o fenua mo te kau-tasi (integration), te tulaga o talavou i atiakega o te ola-lei o fakapotopotoga, nofo lei o lotu kesekese, i tafa o mataupu e uke – ko mafai nei o kau atu kiei mo se loto toka, atamai mo te kiloga fou. Kae i sose koga e nofo iei, io me galue me tauloto iei, a taugasoa mai tulaga kesekese o te olaga, tausaga, akoakoga mo nisi, e fai tusaga latou ki titiga o manatu, kae aofia iei a menatu fakavae ki te Folafolaga Lauefa a Bahaullah.

Te tulaga o te Fakatokaga i kogaakoga e fai titi iei a manatu i mataupu kesekese ite olaga o tagata koi lei fakafia nei i te mauaga o se avanoaga o ia ite World Wide Web, se avanoaga tela kooti ne toe fakalauefa gina ne te faitega o koga (websites) e uke a fakapotopotoga Baha’i ite Atufenua fakatasi mo nisi taumafaiga e uke of websites kola e soko ki te Bahai,org. Se feitu taua kii tenei euiga mo te fakalauefaga mo te puipuiga o te Fakatokaga. Iloto fua i se vasia o se fia o aso, ne tokouke a tino mai feitu keseke o te lalolagi ne fiafia o iloilo fakalei a mataupu euiga ki te Fakatokaga kola ne ‘fola i te website o te luaselau tausaga, kae toe fakafou ki se aofaki e iva gana i te taimi e tasi, kae ne toe fakalauefagina ne laupepa mo fenua taktasi kola e fakaasi iei te lasi mo te kesekese o fakamanatuga ne fakatoka. Ko isi nei ne fakatokaga ke faulu ki te Baha’i Reference Library website se fakatokaga ke faulu kiei a fakamunaga (pasages) mo Tapileta mai te Tusitusiga Tapu kola seki fuli kae seki lomi foki mua. I tafa o te fakatokaga tenei, e isi ne voliumu (volumes) mai te Tusitusiga a Bahaullah no Abdul-Baha kola ka fuli faka-palagi ka avaka foki ki konei i tausaga mai mua nei.

I Santiago, Chile, mo Battambang i Cambodia, a Fale Tapuaki (Houses of Worships) ite lalolagi kola ne toe oti ne fakamanuia, ko kamata nei o fai mo ne koga e futi mai a tino pela mo pikini ki sosaieti o latou, se fakavae e lauiloa iei a te Fakatokaga. Kae, ko te aofaki o latou ka gasolo o lasi. E fiafia lasi matou o fakasalalau atu me ite fakamanuiaga o te Temple i Norte del Cauca, Colombia, ka fai ia Iulai. I Vanuatu, kooti nei ne fakatagi ke kamata te fakatuga. I India mo te Democratic Republic o Congo, te fakamauaga o te laukele ne oko te fakatokaga ki se tulaga tai faigata kae fifi foki kae ko toka nei a te feitu tena. Te fiafia o te loto o kilo atu ki te ata o te Mashriqu’l-Adhkar ne fakaasi i taimi o te Naw-Ruz seki gata, kae ko toe fola foki te ata o te Fale Tapuaki (House of Worship) i Kenya. Tiiga iei, e talitonu foki matou me ite fakamatalaga (compilation) euiga mo te Mashriqul-Adhkar tela ne fakatoka ne te Research Department (Ofisa Sukesuke), ka toe fakamalosi te iloa mo te talitonu o taugasoa ki te taua o tapuakiga ite olaga o te fakapotopotoga. Me i te tusaga fai (service) maise i taimi o tapuakiga fakatasi (devotional gatherings), a Bahai i koga katoa e fakatoka ne latou a fakavae fakateagaga o Fale Tapuaki (House of Worships) i tausaga mai mua.

E toe tolu fua tausaga e toe nei mai te kuata-senituli tela ne kamata i te 1996 kae ne fakatino loa ki te tapula e tasi: se gasuega lasi i te ulu mai i kau tau. I gasologa o te sefulu-lua masina taua tenei, i te fakamanatuga ne te lalolagi Bahai te senituli o te Galo o Abdul-Baha ka aofia iei se maopopoga e fakatoka i te Baha’i World Center tela ka ka kami atu a sui mai Fakapotopotoga Fakateagaga i Atufenua (NSAs) fakatasi mo Regional Baha’i Council. Te fakatokaga la tenei se fakatokaga e tasi i fakatokaga e uke, tela ka fakatoka iei a taugasoa ki manakoga o tausaga mai mua nei. Ia Ianuali ma vau, ko katoa iei te selau tausaga mai taimi ne faitau muamua loa iei a Togi Mate (Will and Testament) a te Master, ka fakatoka se fonotaga i Holy Land (Isalaelu) kae kami kami kei a Continental Board of ounsellors fakatasi mo ABMs mo te Puipuiga mo te Talaiga. Te malosi fakateagaga tela ka fakasao i taimi e lua taua konei e tau o fakaoko atu ki taugasoa katoa a te Atua i sose kogae nofo iei latou. Mo te pogai tenei, e uke a fonotaga ka fakatoka i te lalolagi i masina mai mua nei, se fakagasuega ki taumafaiga e uke i te tausaga e tasi tela ka sui ne ia te Palani o Tausaga e Tasi tela ka maua mai mua nei.

Tela la, se taumafaiga fou tenei ki te fakatelega/ fakagaluegaga o te Palani Tapu a te Master (Master’s Divine Plan) ko pilipili mai. Te vaaitau tenei ko taimi tela e tau o fakamanatunatu te loto toa fakaofoofo a te Matulo/ Faifekau (Matyr/ Herald) o te Fakatokaga a tatou, tela ko Tena minisituli (galuega) ne fakaeke ake iei a te lalolagi o tagata mo fafine (humanity) ki se tulaga fou i tala fakasolo pito. E tonu me e mavae tatou i se lua senituli, te sosaieti tela ne sae mai kiei a te Bab pela loa me tusa mo aso nei i tulaga loa tau te se tokaga lei a olaga o tino mo manakoga o loto otino tokouke o sala ki tali o fakamalie a fakafesiliga e uke o ltou loto. I te iloiloga me fakamanatu pefea ne tatou a te lua-selau tausaga, e talitonu tatou me i fakafiafiaga konei ka isi loa iei ne kesekesega o latou. Tiiga iei, e fakamoemoe matou me ka uke a fakatokatokaga kola ka tafasili ite gali kae ka aofia foki ne latou tino pela loa mo mea ne fai i te luasenituli ko oti atu nei. Se pogai tela e tau mo fakapotopotoga, a kaiga katoa mo loto takitokatasi se taumate ka fakaataata ne latou mo loto fiafia.

A masina mai mua nei se avanoaga ke fakamasausau ne tatou a olaga soko ‘toa o te Bab – fafine toa mo tagata toa ko fakatuanaki o latou ne fakaasi i tulaga kesekese mo mea ne fai ne latou kola se fakatusagina, kae ne afaina foki iei lotou ola, ka lakei ne latou a tala fakasolopito o te Fakatokaga. A uiga mo loto se ai se poi, talitonu katoatoa, kae tuku katoa mea ki te Atua, ko fai mo tala e pokotia katoa tatou kola e tauloto ki mea a latou ne fai. E fakaofofogina foki, te iloa atume i tausaga o latou koi foliki kae ko tokoukega o toa konei ko fai maaka se mafai o toe fulu i tala fakasolopito. I tausaga mai mua nei, talosia ko uiga fakaasi o latou ke fakamalosi iei a potoga o te kau fakatuanaki – e aofia foki iei a talavou, kola ko kalagina foki i te taimi nei ke ‘taki ne latou a te taumafaiga o fuli te lalolagi.

Tenei, la, te fakamoemoega taulekaleka a matou. I te ono o tamilosaga i te vaasia o te Lisivani tenei mo te sua luasenitenali – e tonu loa, i loto i tausaga toe e tolu o te Palani nei – ke maua ne koutou a te alofa faka-otia loto, kae lauefa tela ne fakagasue a soko o te Baba o fakasalalau a te mainaga faka-te-lagi, ke fakamalosi koutou ki galuega lasi taua. Ko talosaga a matou i Kogaa-koga Tapu (Sacred Threshold) ko te mea ke maua ne koutou a fakamanuiaga mai te lagi.

E pilipili mai ate Festivolo Tafasili i te Takutakua, a matou ko aveagina ne te lagona fakafetai mote fakatalitali – fakafetai ona ko mea faka ofoofogina ne faka mafai ne Bahá’u’lláh ke fakataunu ne Ona taugasoa, fakatalitali ki mea e mafai o aveagia ne taimi mai mua.

A te gasue ki mua e mafua mai i fakamanatuga i te lalolagi salalau o te lua o senitenali o te Fanauga o Bahá’u’lláh e mafai fua o fanaka talu mai I taimi tena. A te fano vave ki mua ote atiakega o te Bahá’í komiuniti, te fakanaka o tena iloa, mo tena mafai o futi mai ate maalosi o te tokoukega o taugasoa e lavea fakalei mai i tala tukufakatasi o mea ne fakataunu i te lalolagi saukatoa. Mai i mea konei, ate fanaka o te iloa o atiake a komiuniti e sae fakapatino aka fakalei aka. A te Palane o te Lima Tausaga tenei e tautali mai i te luasefulu o tausaga o taumafaiga o te lalolagi Bahá’í o galue kae fakauke aka a galuega konei – kae faka ofoofogia, ite lua mote afa tausaga muamua o te Palane, ate aofaki o galuega atiake fakapatino ne fanaka ki luga e silia atu i te afa. Ne fakaasi mai ne te komiuniti ite lalolagi salalau ate iloa o galue, i sose taimi tuku, e silia atu i te miliona o tino i galueg pena, fesoasoani kia latou o salasala kae fakafesagai atu ki mea tonu faka-te-agaaga. I te taimi foki loa tena, a te aofaki o fakatasitasiga o fai talosaga ne toe itiiti kae tapolo – se fakafesagaiiga tafasili ite taaua o tali ate fanaka ki luga o te mao mai o tagata mai i te Kamataga o fakamoemoega mo fakamanuiaaga. A te atiakega tenei e maua mai iei a se fai feagaiiga fakapatino, auaa i fakatasitasiga o fai talosaga e maua mai iei ate agaaga foou ki te olaga o sose komiuniti. Fakatasi mo taumafaiga i akoakoga mo tino katoa o se matua, e fakamaalosi iei a te pogai o taumafaiiga tafa maualuga kona: o ffakamaalosi a komiuniti i olotou tapuakiiga ki te Atua tpela foki mo olotou galuega o tavini atu ki tagata katoa. E seai aka foki se koga e lavea lei atu iei na ko kalasata kola ate kau fakatasi atu o taugasoa tokotuke i galuega Bahá’í e fakamaalosigia ka ko taugasoa ko oti ne paasi a te tolu o koulu (third milestone) i te atiakega o olotou komiuniti. E fiafia maalosi matou o lavea atu i te aofai o kalasata e uiga mote faifaiga mote fano ki mua ko oti ne tele loa ki mua ko leva ne silia atu ite tapolo talu mai I te kamataga o te Palane kae nei ko tusa mo te lima selau ate aofai.

A te savea foliki tenei e se mafai o katoatoaiI ei a te lasi o mafuliga tenei ko fano i tena auala. A te tau mataaga mote Palane ite lua tausaga koi toe e fakafiafia. Ate lasiiga ko oti ne fakataunu i te tausaga tenei ko teka atu mai ite lasi o te faka-aogaa o mea ne tauloto mai i polokalame atiake tai maalosi atu i kalasata kola, pela mote fakamoemoega o matou, ko fai mo fai a koga e teu iei ate poto mote iloa. A te International Teaching Centre, ko Kaunisela, pela foki mo olotou tino fesoasoani galue maalosi (auxiliaries) e seai se malologa o taumafai ko taugasoa i kogaa koga katoa ote lalolagi ke mafai o penefiti mai i te teleega makini tenei ki mua i te tauloto mote fakagaluega a taumataga ne maua mai ki nofonofoga tonu o latou. E fiafia matou o lavea atu ate fanaka ki luga ate aofai o kalasata, pela foki mo neighbourhoods mo fakai i loto iei, a se potooga fakapitoa o taugasoa kola mai i olotou faiiga mote tauloto e maua iei ne latou ate mea tela e mankogina, i se taimi fakapatino, mote atiakeega o te fano ki mua o olotou tafa tafaaga. E fakaaogaa ne latou ate maalosi o te fuaitino ko te insitiuti (institute), tela mai iei ate iloa o fai tusaga kite maumea faka-te-agaaga mote faka-te-foitino o te komiuniti ka fakamalosi, kae e saga latou o galue, ate aofai o latou kola ko kau mai ki loto ko fanaka loa ki luga. Pela loa mote mea e iloa, a nofonofooga e kese kese mai i koga ki sua koga, pela foki mo uiga ote fan ki mua. Kae mai i te taumafai ata fai, tino taki toko tasi katoa e mafai o fai se tusaga taaua kite galuega ko puke lima gina. I sose kogaa koga, e isi faeloa se tina fiafia o galue tasi mo niisi agaaga (souls) aka i sautalaga aogaa kae fakamaalosi kola e tau tonu atu, fakavave io me malielie, kite faka alaalaaga o tulaga tai taato faka-te-agaaga (spiritual susceptibilities). Ko te maina o te mataafi e fakamaina ite loto ote taugasoa talitonu, ko te maalosi foki o te maalosi o futi mai (force of attraction) a latou kola e lagona ne latou a tena mafanafana. Kae kite loto tela ko iai ia ia a te alofa mo Bahá’u’lláh, se a aka foki se galuega e tau atu e mafai gina o mafaufau kiei vagana ko te sala atu ki agaaga kola e toka, o fakamaalosi a latou kola ko toka o fai ate galuega, o fakatasi atu mo latou koi akoako ke maua ate iloa mot e mafai – kae e setaumate ko te tulaga tafasili ite faka fiafia – ko te lavea atu a agaaga (souls) ko fakapatino tonu a olotou talitonuuga, ko tu ki luga ia latou loa, kae fesoasoani ki niisi koi olo ite malaga foki loa tena. Mea nei ko niisi taimi tafasili i te fakataaua i taimi katoa e mafai ne te olaaga se tumau tenei o tuku mai.

A te taumataaga ote fano ki mua o te galuega faka-te-agaaga e fakafia ne te sae mai o te lua senitenali o te Fanauga o te Bab. Pela mo te lua senitenali tela ko teka atu, a te katoaaga o te fakamasauaaga tenei se taimi e se mafai gina o galue a tena taaua. E tuku atu ki Bahá’ís katoa a avanoaaga gali tusa mo te faka-alaaga o latou i olotou tafa kite Aso takutakua o te Atua, kite ligi maiiga e se fuafuagina a fakamanuiaaga faka-te-lagi ona ko te sae mai o Faifekau e tokolua o te Atua ote Lagi, Mainaaga ne sae tasi mai ko la ne fakamaina ne Laua ate sikulagi o te lalolagi. Ate fakatautau ite mea e mafai ite oko mai o tamilosaga e lua konei e iloa ne tino katoa mai i te ata tauloto o te lua senitenali lua tausaga ko teka, mo mea katoa ne tauloto mai te vaaitaimi tena e tau o faka-auala ki loto i palane mote Avaa Aso Fanau Mana ite tausaga nei. Ka pilipili mai ate katoaaga o te lua-selau tausaga, ka soko o tuku atu ne matou a talosaga mo koutou i Tanuuga Tapu, talosaga ko oulua taumafaiiga ke tau tonu kite mana o te Bab kae ka manumaalo i te kaveega o te Fakatokaaga tela ne valo mai ne Ia.

Ate fakaotiiga ote senitenali muamua o te Tamilosaga Kamata (Formative Age) ko toe lua mote afa tausaga fua kiei. Ka pono ne ia ate selau tausaga o taumafaiiga tapu o fakamaalosi kae fakalauefa a te fakavae ne fakatu gia mote mae i te vaitaimi o Tamilosaga Lototoa (Heroic Age) o te Fakatokaaga. Ite taimi foki tena ate komiuniti Baha kae fakamasaua ate katoaaga o te senitenali ote Galo o ‘Abdu’l-Bahá, te taimi tena ke taala mai iei ate Matai Fagasele mai i puipuiga o te lalolagi tenei ke toe fakatasi atu a ia mo Tena Tamana i kogaa mea tapu matagofie. A Tena tanuuga, tela ne fai ite aso mai i tua ifo, se faifaiiga “tela e seki lavea aka loa ne Palestine”. Ite otiga, a Tena fuaitono ne fakamoe i loto i te potu e tasi ote Tanu o te Bab. Kae, ite fakatauga a Shogi Effendi me ite mea tena se faifaiga e se tumau. A se Tanuuga ka fakatu, i se faifaiga e ttau ki tulaga fakamatea o ‘Abdu’l-Bahá, i se taimi ttau.

A te taimi tena ko taunu mai. Ko kalaga gina ate lalolagi Bahá’í ke fakatu se fale tela ka tuku ifo iei kite se gata mai a te foitino tapu. Ka faiite ate fale tenei i se koga pili kite Fatoaaga o Ridvan, i luga ite laukele ne fakatapu gia ne kalafaga o te Gali Fakamanuiaagina; tela la ko te Shrine o ‘Abdu’l-Bahá ka nofo i te maofeega manafai e sele mai i Tanuuga Tapu i ‘Akká mo Haifa. Ate galuega ite lomiiga o palane ko fano fano ki mua, ka ko masina mai mua nei ko toe fakailoa atu a niisi tala e uiga mot e galuega tenei.

A te lagona e se fuafuagina i te fiafia ko nofo iloto ia tatou, kae mafaufau tatou ki tausaga mai i tou mua mo mea katoa kola e fai feagaiiga mai. E fakana matou kia koutou taki tokotasi katoa – koutou kola e galue i te taivini atu kia Bahá’u’lláh, e galue tautaa i fenua katoa mote filemu – ke taunu a te kalaga maluga a koutou.

E tasi tausaga o fakatokatokaaga mote toe iloilo, pela foki mote taumafaiiga maalosi, ko fakaiku, fakalaveagia ne kausakiiga a taugasoa ite lalolagi salalau o maaka ate senetenali o te Galo o ‘Abdu’l-Bahá, e aofia atu iei kote olo atu o sui o kau fakatasi i mea fai fakapitoa o fakaaloalo a Ia ite Fenua Tapu. Mai i luga i kausakiiga konei, ate fakamalosiiga ne tuku mai ne te olaaga o ‘Abdu’l-Bahá ne lagona gina ne agaaga ola e se maua o lau kae e seai fua ko Bahá’ís. Ko Tena atafai mo so se tino ote kaaiga o tagata, ko Tena galuega kite talaiiga, ko Tena fakamasikiga ki gasuesuega i ffeitu tau akoakoga mote nofo lei, ko Tena tusaga tafasili ite pooko ki sautalaaga ite Sopogaa-Laa mote Togaa-Laa, ko Tena fakamaalosi patonu mo galuega atiake o fakatu a Fale Tapuaki, ko Tena ata putiputi aka o tulaga kite fakateleteleega o mea fai faka Baha’i, ko Tena fakaolaolaga o vaega kesekese o te olaaga faka-komiuniti – a feitu faka-tau-feasoasoani katoa konei ne fakaasiiga o Tena tavini tumau itef ai soko kae katoatoa kite Atua pela foki mote tavini ki tagata. Mai i luga atu ite tafasili ite lasi ote tulaga kite pule o mea lei katoa mote kiloga fakapooko faka-te-agaaga, ‘Abdu’l-Bahá se auala piua e auala atu iei a maalosi ne fakalele mai ne te Fakaasiiga a Bahá’u’lláh e mafai o fakagalue ite lalolagi. Ke maina ite paoa-e-atiake iei a sosaieti e iai ite Talitonuuga, e se tau a kita o kilo ke mao i manumaalo ne maua ne ‘Abdu’l-Bahá ite taimi o Tena minisituli pela foki mo pokotiaaga o fuli a takitakiiga e solosolo mai e seai se gataaga mai i Tena pene. Uke uke a gasolooga ki mua ne fai ne Bahá’í komiuniti i aso nei — kola ne fakalaulau atu ite motou Fekau ote Ridvan i tausaga ko teka – e sooko a olotou kamataga ki faiga, ikuga, mo takitakiiga a ‘Abdu’l-Bahá.

E pefea la ate ttau, kote tusaga fai fakatasi o te komiuniti Bahá’í ki tena Fakatusa tonu gisi e aofia mo fai ate fakatomuaaga ki tena kamataaga o se galueega lasi tela e autu tonu kite fakalele mai o paoa-atiake-o-sosaeiti ote Talitonuuga i se fuafuaaga e tai lasi atu. Ko feitu ote kausakiiga tenei e to i loto ite avanoaaga ote Palane ote Iva Tausaga, pela foki mo fakasolooga o Palane, e faka-autu tonu kite fakataunuuga ote koulu lasi. Ko ia foki kote kiloga a fonotaga e silia atu ite 10,000 konei e fai ite lalolagi saukatoa o maaka ate fakalagaaga ote galuega faka-te-agaaga tafasili ite takutakua tenei. A fonotaga konei, e fakatautau ke ulufale mai a se aofaki e seki iloa aka loa mai i mua ite okouke, e aumai fakatasi ne latou seai fua ko Bahá’ís kae e tokouke aka a latou kola e olioli ne latou ate lei o tino kola ka kau tasi mo latou ite manako o atili fakamaalosi atu ate fakatasitasi mo se lalolagi e tai lei atu. Kote olotou kolomaki ki mua mote maalosi o te lagona ite pogai e fakaasi mai ite agaaga e maua i fakatasitasi kola ko leva ne fai, kola a tino ne kau atu iei ko ulufia mai i luga i faipatiiga fakatasitasi kola ne fai tusaga a latou kiei i se kiloga kau tasi ne maua mai i faifaiiga fakafiafia konei. E nofo fakatali matou mote fia logo atu ki mea e sae mai i masina mo tauasaga mai mua nei.

Talu mai taimi ne tusi atu matou ite fekau ite po 30 o Tesema 2021 kite Fonotaga a Kaunisela, Lukuuga Faka-te-Agaaga pela foki mo Regional Bahá’í Councils ko oti ne iloilo fakalei loa a avanoaaga kite faifaiiga ote fano ki mua i kalasata iloto i olotou puleega ite taimi ote Palane ote Iva Tausaga. E lagona ne matou me kaati e aogaa, mote pogai o fuafua iei ate fano ki mua ne fai i te taimi ko teka, o kilo kite Palane ise vaega e lua e foola mai ite fa mote lima o tausaga ite leva, ka ko Lukuuga Faka-te Agaaga o Atufenua ke kami atu ke iloilo ate fano ki mua o olotou komiuniti e fakamoemoe a latou kiei mana oko kite Ridvan o tausaga 2026 mote Ridvan ote tausaga e 2031. Ate exsasaisi tenei e aofia iei ate toe iloiloga o tuakoi o kalasata, ka kote mea ne maua mai i faka-mafuliiga konei ite aofaki o kalasata ite lalolagi ko oti ne fanaka ki se kuata kae nei ko silia atu ite 22.000. Ite iloilo fakatau atu i fuafuaaga ne maua, e fakatautau me, ka oko kite fakaotiiga o te Palane, ate polokalame ote gasolo ki mua i se tulaga o te atiakeega ka maua se 14,000 o kalasata konei. Mai i vaasia o latou, ate aofaki o polokalame ote gasolo ki mua ka mafai o maalosi kii loa e fakana ki luga i se 11,000 iloto ite taimi foki loa tena. Ka ko latou konei, e fakatautau kote aofai o kalasata tela a te tolu o ‘milestone’ ko oti ne pasia ke fanaka mai i luga atu o te 5,000 ma oko kite tausaga 2031. E aunoa se faka-fesiliiga, ke fai ke fano penei ki mua e manako gina se taumafaiiga fulafulaaki i te taimi katoa ote Palane. Kae e ui iei, e maua ne tatou a fakamoemoega taaua penei ite fano ki mua e kausaki tatou kiei, auaa a latou e sui ne latou a iloiloga faka-patonu kae fakanui manava o mea mai i mua e mafai o oko tatou kiei.

E maalosi kii ate mea tenei. A tapula pena e se mafai o fakamoemoe gia fakalei loa manafai a foitino kite fakateleega o mea fai pela foki mo agencies e seki lavea gia fakalei ate mafuliiga o latou, fakaekegia a latou ite tafasili ite mafai mote iloa o fai a mea o atafai a mea fai ate komiuniti kola kote aofai o ana mea fai ko tapolopolo loa ite uke, e aofia iei a se tokouke o aofaki o agaaga ola. E se mafai o kausaki ki se ola pena ki mua manafai ate manako o tauloto – o fai a mea, o toe iloilo, o aofia iei a kiloga faka pooko, kae atili fakaaogaa a taumataga e lavea atu i kogaa-koga valevale – e seki galue gina i levolo katoa, o faka oko atu ki tino i te komiuniti. Ka kote taumfaiiga e manako gina ne killoga fakatautau pena e se taunu manafai se alatu fai fakalei kite talaiiga mote atiakeega o tino e seki fakaasi ite lalolagi Baha’i. A mea katoa konei ne mafua mai iei ate fano ki mua ite iloa ote iloga mote pogai ote Bahá’í komiuniti (Baha’i identity). Ate taumafaiiga maalosi ke kilo ki tua atu ite faifaiiga o atiake a komiuniti ko leva ne fai me se feitu taaua ote aganu i kogaa-koga uke; ko mataala nei ona pula, i se aofaki uke o komiuniti, ki se lagona tonu o galuega kite solosolo kia mua faka-te-agaaga pela foki faka-te-lalolagi i potukau e olo o lasi atu i loto ite sosaieti, kae sili atu i tino loa ote Bahá’í komiuniti ia ia loa. A taumafaiiga a taugasoa o atiake a komiuniti, o kau tasi i mea fai kite lei o sosaieti, kae fai tusaga atu ki sautalaaga iloto ite sosaieti ko fusi tasi kise galuega e tasi ite lalolagi saukatoa, fusi tasi ne se ata galue, e autu tonu kite fesoasoani o fakatu ona fakateletelega o mea fai i luga i fakavae o akoakoga faka-te-agaaga. Ate taaua o atiakeega ko oti ne fakamatala atu ne matou, ko oko mai kite poini tenei selau tausaga mai i tua ote kamataga ote Oota kite Fakateleteleega o Mea Fai (Administrative Order), e se mafai o fakafoliki gina. Ite fanaka ki luga fakaofoofogina o tena mafai o iloa mote iloa o fai a mea tenei ne tupu ite lua sefulu tausaga ko teka atu – kae tela ne mafai iei ne te lalolagi Bahá’í o taumata kite tala mai ote paoa atiake o sosaieti ote Talitonuuga – e lavea ne matou a fakatalitonuuga e se-mafai o see ite Talitonuuga ate Atua ko oti ne ulufale atu kite ono o tamilosaga (sixth epoch) o te Tausaga Kamata. Ne fakapula atu ne matou ite Ridvan ko teka atu ate salalau o te tokouke o aofaki e kau i mea fai ate Bahá’í, kola e fakamaina gia ne te talitonu, kae maua iei ate atamai o fai a mea o tavini i olotou komiuniti e fakamailoga iei ate tolu o tamilosaga (third epoch) ote Palane Faka-te-Lagi ate Master ko oti ne kamata; tela ko Palane ote Tasi Tausaga, tela i tena kamataga mote fakaotiiga ne maaka iei se fano ki mua i tala fakasolo ote potukau o latou fakamaoni. Kae ite faitotoa o se kausakiiga fou, kae mafi, ate foitino fakatasitasi tenei o taugasoa talitonu ko toka o puke a avanoaaga e matala I mua o latou.

A se feitu fakamatea taaua ote tamilosaga tenei ko fakaoti kote fakatuuga o te toe Fale Tapuaki fakaoti loa o konitineta mo te kamatagata o galuega atiake o fakatu a Fale Tapuaki i atufenua mo fakai. E uke a mea ne tauloto mai, ne te lalolagi Bahá’ís ite lalolagi saukatoa, e uiga mote mataupu tenei kite Mashriqu’l-Adhkár pela foki ote fakatasi o tapuaki mote tavini e aofia iei. Ite ono o tamilosaga (sixth epoch) ote Tausaga Kamata, ka atili uke atu a mea e taulotogia e uiga mote auala e tau tonuu kite atiakeega i loto i se komiuniti e ola iei ate faiga-a-talosaga – pela foki mote galue tavini e mafua mai iei – kite fakasae mai o se Mashriqu’l-Adhkár. Faipatiiga fakatasitasi ko kamata mo niisi o Lukuuga Faka-te-Agaaga o Atuenua, ka ko kamata a mea konei, ka fakapula atu ne matou a koga kola ka fakatu iei a Fale Tapuaki ote Bahá’í i tausaga mai mua nei.

Ate motou lifu o lavea atu ite komiuniti ote Igoa Tafasili ite Takutakua e vau mai ite maalosi kite maalosi e taofigia nete fanoanoa lasi o matou o kilo atu kite tumau o nofonofooga mo faka-kinau ite lalolagi tela ko maafua mai iei ate faka-alofa mote tigaiina – kae ma ise, ite lavea atu ite toe faka-olaaga o maalosi e ofa ne latou ko makosu iei a faigaa mea ite lalolagi kae oko atu ate masei ki luga i tino. E iloa lei ne matou kae fakafetai matou, me e pefea loa ate fesoasoani tu-tu-mau o komiuniti Bahá’í e fakaasi feitu kesekese, e uiloa ate faigata foki loa a olotou nofonofooga, a taugasoa tautali o Bahá’u’lláh e saga tonu o feasoasoani kae sappoti a latou i olotou tafa, e uiloa ate faigata foki loa o olotou olaaga. Kae vagana ko tino saukatoa ko saga o fakatu ki luga i ana mea fai ate fakavae ote fakamasinoga tonu mote mea tonu, e tonu, ate ikuga kote takaseasea mai ite faigata ki sua faigata. E talosaga matou, kote taua fakamuli nei i Eulopa ke sae maua mai iei a lesona mo taimi mai mua, kae fai mo fakamasauaaga fakavave kite auala e tau mote lalolagi o fano iei manafai e manako ke maua se tinaa filemu. Ko akoakoga fakavae ne faipatigia mai ne Bahá’u’lláh ki tupu mo pelesitene i Tena taimi, ne amoga mafa kii loa kola ne fakaeke ne Ia ki luga i takitaki i taimi ko teka mo taimi nei, ko atili o tau tonu kae e ttau mo aso nei iloo i taimi ne fatoa fakaasi mai ne Tena Pene. Mo Bahá’ís, ate gasolosolo ki mua ote Plan Lasi ate Atua (Major Plan of God) – e vau fakatasi mo ia a fakalavelave mo tigaiina, kae ite fakaotiga e usu ne latou a tino kite fakamasinooga tonu, filemu mote fakatasitasi — kote tulaga i loto ite Palane Foliki ate Atua (Minor Plan of God), tela a taugasoa talitonu e lasi ate aofia iei, ko fola mai. Ate tulaga mataga o sosaeiti i aso nei e manakomia kote tala atu ote paoa atiake o sosaieti ote Talitonuuga ke maina fakalei loa kae manakomia fakavave. E se mafai ne matou na kote fakatalitali, mo taimi nei, ko malepelepega mo makosuuga ka tumau o pokotia iei ate lalolagi; e se taumate ka atafia ia koulua, me kaiaa a sose fakatagi e tuku atu ne matou mo fanau katoa ate Atua ke fakasao mai ite makosu mote tigaiina e olo tasi foki loa mo talosaga faka pa-tonu mote manumaalo o te tavini tena e fai ne koutou kite Talitonuuga ate Pelenise ote Filemu.

I loto i so se kalasata kola a mea fai ote Palane ko gasolo loa o lei, e lavea ne matou ate atiakeega o komiuniti ko aofia iei a uiga maluga kola ne fakamatala atu ne matou ite fekau ite po 30 December 2021. Me e pefea loa a sosaieti e pokotia i tigaiina kesekese, a taugasoa tautali o te Gali o Abhá e tau o lavea gia maalosi kii loa ona ko olotou uiga mafai o tu loa ia latou pela foki mote atamai o fakasoasoa, mote tulaga ote olotou amio pela foki mote tautali kite akoakoga fakavae, mote olotou alofa, motu mai i mea katoa, pela foki mote olotou ata-fuafuatau e fakaasi ne latou ite taumafaiiga kite fakatasitasi. I taimi katoa, a uiga fakamatea mo kiloga e fakaasi ne taugasoa talitonu i vaai taimi tafasili ite faigata ne fakaoso ne latou a tino ke fuli kite Bahai ki ne fakamatalaaga, apoapoaiga, mote sapooti, ma ise manafai ate olaaga o te sosaieti ko fuli faka-ko-tua ne mea faigata mo ma-kosuuga e seiloa, e iloa ne matou ite Baha’i komiuniti foki loa ia ia e lagona foki ne ia a pokotiaaga o maalosi o te malepelepe e galue ite lalolagi katoa. E se gata iei, e malamalama ia matou me kote lasi o taumafaiiga a taugasoa o fakamasiki aka ate Muna a te Atua, kote maalosi foki o maalosi kola e fakasagai mai ka fetaui mo latou, nei io me fakamuli ifo, mai i feitu kesekese. E tau mo latou o fakamaalosi a olotou mafaufau o teke atu a tofotofooga ko la e tonu ka oko mai, i te mea mana fakavaaivai ne latou a te malu mote katoatoa o olotou kausakiiga. Ka ko taugasoa talitonu e iloa fakalei ne latou me faitalia me ne aa kaumatagi e nofo mai i mua, ate vaka ote Talitonuuga e pau kia latou katoa. Tulaga fakasolosolo o tena malaga ko oti ne lavea ne ia e agai atu ki feitu katoa kae tele atu a ia i luga i kau peau. Nei ko fakasaga atu ki se sikulagi fou. Ko fakamanuiaaga ate Mafi-Katoatoa ko laumatagi kola e fakafonu iei a tena laa kae usu atu ki mua ite malaga kite koga e fakamoemoea a ia kiei. Ka kote Feagaiiga ko tena fetu fakasino ala, e tausi iei ate vaka mana i tena auala mautinoa tonu. Ke mafai a latou mana ite lagi o tuku mai a fakamanuiaaga ki luga ia latou katoa kola e fai-malaga iei.

E lagona ne matou ate lifu tafasili ite lasi o tusi atu ki se komiuniti tela a tena kilooga maluga mo tena loto taumafai o fakaiku e tusa mo tena kalaga tafa sili ite maualuga. E lasi, e tafasil ite lasi ate alofa o matou mo koutou, kae ne pefea o lele a motou agaaga ite lavea atu ne latou fakamaoni kae fakatunaki e taumafai i olotou olaga e fakafoliga mai ne Akoakoga a Bahá’u’lláh kae tuku atu a vai ote ola o Tena Faaliiga ki se lalolagi ko oko loa i ana fia inu. Ate maalosi ote lagona o koutou ite pogai e tuku aliali mai ke lavea. Fakalauefaaga mote fakamakekeega, galueega mote nofo lei, mote kaufakatasi i sautalaaga i loto ite sosaieti e fakatau olo pakini ki mua, ka kote akutu fakatasi fakalei o galueega konei i te levolo o kalasata ko gasolosolo loa o atili laveagina. E seai aka foki se koga e sili atu ite lavea maalosi na ko kogaa koga kola ate fuainumela ko gasolosolo o kaufakatasi i galueega kese kese, taki tasi ise auala e faakalele iei ate paoa o atiake a sosaieti ote Talitonuuga.

Ite sefulu lua masina ko teka atu talu mai ate kamataaga ote Palane ote Iva Tausaga, a matou ne fiafia o lavea atu ite galueega tenei e aofia iei ate lalolagi faka-te-agaaga, ko fakamaalosi kae fagu aka a taugasoa kae avatu kia latou ate malosi o fai ne naai laina o galueega. Se taumataaga fakavave kote fakagalueega o palane kola ka fakapatonu iei, i atufenua takitasi mo kogaa loga, ke sae aka se kalasata ko oti ne pasia ate tolu o ‘milestone’: se koga tela ate aofai o tino tokouke e galue faakatasi kae fai tusaga kise olaaga faka komiuniti tafasili ite ola. E masaua faeloa, ite koulu ote lua-sefulu-lima tausaga tenei kote mea ke isi se ‘intensive programme of growth’ i so se kalasata ite lalolagi, ko taugasoa ko oti ne fakasaga atu o tala a kalasata fou kite Talitonuuga pela foki mote fakamakekeega olotou taumafaiiga konei e fai kite fanaka ki luga. E isi se atafiaaga lasi ote avanoaaga mo paionia o tu ki luga i kogaa koga katoa ote lalolagi – tokouke a agaaga ola fakatuanaki e mafaufau me ko latou e kilo pefea kite avanoaaga tenei, kae e tokouke aka ko leva ne nofo i olotou koga paionia, maise loa ko ‘homefront’ paionia kae pela foki ko gasolsolo loa o tokouke a paionia salalau ite lalolagi. Mea nei se tasi mai i auala uke kola, pela mote mea ne fakamoemoe a matou kiei, se agaaga ote fakatau sapoti e fakaasigina ne taugasoa i kogaa koga katoa. Komiuniti kola ko oti ne atiake ate maalosi o latou ko saga tonu o sapoti ate tele ki mua i niisi koga aka – i sua kalasata, kogaa koga, atufenua, io me se kontineta – ko auala lei ko oti ne maua o avatu ate fakamaalosi mai i tua atu e fakamafai iei ate iloa ke tufatufa fakatasi atu. Kae ite vaaiaimi nei, a lesona ne maua i se kalasata ko fakamau ise auala, kote mea ke feasoasoani ki palane e fai i fakai mo niisi koga aka, ko salalau ite faiiga. Matou e fakafetai o lavea ite saga fakapitoa kite tauloto i auala e mafai iei o atili fakalei atu ate lei ote iloa o akoakoga e maua mai ite ‘institute’. Kafai ate ‘institute process’ ko mau ona aka ite komiuniti, a tena pokotia e fakaofoofogina. Molimau, pela, mo senta e lasi kii ate galueega fai e fai iei ako tino iei ko fai ne latou ate tuleinigi ‘institute’ pela me se mea faigalueega maalosi a latou: se mea faigalueega a tena atiakeega fakalei ko fai ne latou me se tiute tafasili ite taaua o fakamalosi a latou kola ko toka o ulufale mai. O sasale mo agaaga ola pena, kae feasoasoani ko latou ke fakapilipili atu kite mataloa, se avanoaaga tafasili ite taaua kae e fakafiafia fakapitoa; i so se aganu, e lasi ate mea e ttau o taulotogia i maalosiiga mafaulifuli ote taimi toetoe sapolepole tenei ote iloagina (recognition) mote ttau tonu iei (belonging). Kae e se tena fua. E uiloa ate taulasiiga o kalasata i olotou taumafaiiga o feasoasoani kite fuliiga ote tulaga kite nofo lei koi tu i tulaga kamatamata, a Lukuuga Faka-te-Agaaga o Atufenua, fesoasoanigina fakalei loa ne Kaunisela, ko atili salasala o tauloto a taumafaiiga me ne pefea a latou o fakasae mai ite faifaiiga o atiake a komiuniti (community-building process). Sautalaga e uiga mote nofo lei ite feitu tau ola lei mote faka-te-foitino o tino e putiputi aka i loto i potukau o kaaiga mo komiuniti, ka ko taugasoa ko sala foki ki auala o kau fakatasi i sautalaga aogaa kola ko fai i olotou koga pili mai.

I loto i mea katoa ne fakamatala atu ne matou, a faiiga a talavou e sulu maina malifalifa. E mao mai ite fai fua ia latou ne tino e fakalogo kae e tali fua ne latou a mea e pokotia kia latou – me ko pokotiaaga kona e oloolo malie io me se aa aka foki, a latou ko oti ne fakatalitonugina ite loto toa pela foki mo takitaki mataile ote Palane. Kafai se komiuniti ne lavea a latou ise uiga penei kae faiite ne fakanofonofooga mote olo o latou ki mua, a talavou ka silia atu ate talitonu e fakaasi mai mai ia latou. A latou e talai ate Talitonuuga ki olotou taugasoa kae fakatu ate sevesi se fakavae ote faka taugasoa tafasili atu ite aogaa. E masani saale loa, a sevesi pena e auala atu ite akoakooga a latou e foki ifo kia latou – o avatu kia latou se gata fua i akoakooga kite amio kae pela foki faka-te-agaaga, pela foki mote fasoasoani ki olotou akoga. E nofoakigina nete tiute o fakamaalosi ate ‘institute process’, a talavou Bahá’í e fakataunu ne latou a tou fakamoemoeega taaua.

Ate tulaga mo taumafaiiga katoa konei kote vaasi taimi tafasili ite se nofotoka. E isi se atafiaaga salalau i foitino o aso nei ote sosaieti e see toka o fai se faiga ki manakooga o taagata ite vaaitaimi faletonu tenei. E lasi e fakatautaugina me e mautinoa kae e see mafai o faka gasuesue ko fakafesiligina, kote puapuaga e mafua mai ite faaiiga ose kilooga e naunau kae fusitasi. Ate potooga o sikuleo e avaka o sapoti ate tafatasi, ate pau, mote fakamasinooga tonu e fakaasi mai ate tokouke o tino e kautasi i fakamoemoeega konei mo olotou sosaieti. E tonu, e seai se mea fakapoi ki se taugasoa tautali ote Gali Fakamanuiagina (Blessed Beauty) ko loto e naunau ki taofi faka-te-agaaga ne aumaigina ne Ia. Ka ko matou e uiloa e maua ne matou ate laveagina fakapitoa , i se tausaga e tasi a matemateega mote fano ki mua tuku fakatasi mo taagata e se masani o mata fanoanoa, ka kote mainaaga ote Talitonuugga e sulu maina mo se mainaaga fakaofoofogina ite malifalifa i loto i se sefulu afe o fonotaga, ne kau atu kiei se tasi mote afa o miliona o tino, o saga tonu ki auala e avaka iei a taofi foki loa kona. Ate kilooga a Bahá’u’lláh, mo Ana fakatonuuga ki taagata ke galue fakatau fealofani mote lei o te lalolagi, kote kogaloto e fakatakakai iei a mea kese kese ote sosaieti e fakaputu iei - e setioa la, pela mo ‘Abdu’l-Bahá e fakamatala mai, “So se komiuniti ite lalolagi e maua ne ia i Akoakoga Faka-te-Lagi konei ate iloa o ana fakamoemoeega tafasili ite mualuga.” Ko niisi tino olioli o taagata e ttau muamua o aumai kite komiuniti Bahá’í pela me se lafiiga, se fakamalu mai ite lalolagi ko mavaevae kae ko se maua o gasuesue. Kae e ui iai mai i tua atu o se fakamalu, ate mea ka maua ne latou ko agaaga ola o itukaaiga e galue o atiake ate lalolagi fou.

E lasi e mafaigina o tusi e uiga mote salalau o koga ne fai iei a fonotaga lasi, kote maalosi tafasili faka ofoofogina ne lele atu kite Palane fou, io me ko fakaasiiga loto fakafiafia mote poole ne vau i luga ia latou kola ne oko kiei. Kae i laina mutana konei e manako matou o fai atu ke iloa ne koulua ate mea e fakaasigina e uiga mote atiakeega ote Fakatokaaga. A latou ne ata fakafokifoki o se komiuniti Bahá’í tela e lavea ate faka-kaaiga, seai kote kese kese. Ate kilooga penei e fai mo mea e ttau loa o sukesuke ate Palane ote Iva Tausaga i maopoopooga kola e talia a tino katoa ke aumai kiei. A taugasoa e iloilo a pokotiaaga ote Palane mo olotou sosaieti seai fua ko taugasoa taki tokotasi kae pela foki mo kaaiga, pela foki mo takitaki i fakai mo tino pulepule. Ate aumai fakatasi ki loto ase aofai tokouke kii kise koga e tasi e maua mai iei a tulaga ki ne sautalaaga mote fuliiga ote tele ki mua faka-te-agaaga pela foki mo feitu kite nofo lei, se tasi tela ko mafolafola mai ite lalolagi salalau katoa. Ate tusaga fakapitoa i maopoopoogaa pena - e matala, apai aka ki luga, kae aogaa – e mafai ise faifaiiga fakaluefa ote atiakeega ote komiuniti i loto ise kalasata o fai me se lesona taaua mo foitino Bahá’í ke nofofale ia latou mo taimi mai i mua.

Tela la ate potukauuga o taugasoa talitonu ko ulu atu kite lua o tausaga ote Palane mo se kilooga fou mo se taumataaga pooko kite taaua ote mea e taumafai a latou o fakataunu. E pefea ate kese o faiiga manafai e kilogina ite paoa ote atiakeega o sosaieti e fakalele mai ne latou! Ate taumataaga matalasi tenei e fakamafai iei se galueega fakatumau o laveagina me se mea loa ia ia i se galueega sevesi io me se faiiga fua o se poini fuainumela. Mai i koga ki niisi koga, a kausakiiga o taumafaigina e fakaasi mai i potooga o tino e tauloto mai ite mafai pefea o puke ne latou a tiute e gasolosolo o uke atu ite fakatautaiiga ote auala ote olotou atiakeega. Ate mafuliiga faka-te-agaaga mote nofo lei e mafua mai e fakaasi mai iei ate olaaga o tino i auala kese kese. Ite fakasolooga o Palane ko teka atu, e mafai o lavea fakalei ite avakaaga ki luga ote akoakoga faka-te-agaga mo tapuakiiga tuku fakatasi. Ite fakasolooga fou tenei o Palane, e ttau o taumata fakalei ki niisi faifaiiga aka kola e salasala ke atili fai fakalei atu ate olaaga ote komiiuniti – ise fakatusa, mai ite fakalei akaaga o te ola lei, puipuiga ote enviromene, atili fakaaogaa fakalei atu ate paoa ote iloa i mea kese kese. Ate mea e manaogina mo mea katoa konei e fakatau feasoasoani ite ola lei ote komiuniti ke tele ki mua, kote mafai mote iloa o kautasi ite tauloto fai fakalei i feitu katoa konei – ate mafai mote iloa tela e futi mai iei ate malamalama e mafua aka mai i Akoakoga mote sitoa akutu fakatasi e tausi iei ate poto ne maua mai i sukesukeega faka saienisi. Ate fanaka ote mafai mote iloa tenei, e lasi ka fakataunu i tausaga e uke mai i mua nei.

Kote kilooga o atiake iei a sosaieti ko fakalauefa kae e uke uke ona pokotoaaga. Ko komiuniti takitasi ko olo i luga i olotou auala ia latou loa kite fakalavea o latou. Ka kote gasolo ki mua ite kogaa koga e tasi e masani o uke ona feitu e tusa mote gasolo ki mua i sua koga. Ate feitu e tasi kote mafai o iloa mote mafai o fai a mea e mu mea aka ki luga ka ko paoa ote komiuniti i fakai io me faka atufenua e fatele ki luga, tela la, ite katotoaaga o taimi, a fakanofonofooga e manakomia mote sae mai o se Mashriqu’l-Adhkár, kola e tusi atu ite Meseti ote Riḍván 2012, ka vau loa o fakataunugina. Pela mote fai atu o matou ite Meseti a matou kia koutou ite Riḍván taluai, a matou ka fakasolosolo o fakamailoga a kogaa koga kola ka fakatu iei a Tempolo Bahá’í. E fiafia lasi matou o fakailoa atu, ite taimi tenei, mote fakatuuga o Fale Tapuaki i fakai i Kanchanpur, Nepal, mo Mwinilunga, Zambia. Mai i luga atu, e kalaga atu matou ki se Fale Tapuaki ke fakatu i Canada, i mu mea kola e tu iei ate National ḤaBíratu’l-Quds i Toronto tela ko leva kii loa ne tu iei. A polotieki konei, pela foki mo niisi aka kola ka kamata i taimi mai i mua, ka penefiti mai ite sapoti kite Temples Fund mai i taugasoa i fenua katoa.

E lausa a fakamanuiaaga ate Aliki alofa ko oti ne filifili o fakaeke atu ki luga i Ana fagasele. E maualuga ate kalaga, fakaofoofogina ate taumataaga. E tumau ate manakooga a taimi ko kalagia a tatou katoa o galue tavini. E sapolepole, ko talosga kola, mo koutou pela foki ko oulua taumafaiiga seai se fitaa, e talosaga totuli atu a matou i Mataloa Tapu o Bahá’u’lláh.

Lua tauasaga o se taumafaiiga ote iva tausaga fakaofoofogia ko seke o fano. A taugasoa ote Atua ko oti ne pukemmau ki ona fakamoemoeega. Salalau ite lalolagi Bahá’í ko isi se fanaka ki luga ite pooko ote malamalama ki mea e manakogina o atili fakalauefa atu ate faifaiiga kite atiake o komiuniti mote pokotia maalosi o ia kite mafulifuliiga ote nofonofooga. Kae pela mo aso taki tasi katoa e pasia, e lavea foki ne matou ate nofonofooga ote lalolagi ko fanaka loa o seai se fakamoemoeega, ko tena mavaevae ko gasolo o fakamataku. Ate gasolosolo ki luga o fakataufaifaiiga i loto i sosaieti pela foki i vaa o fenua e pokotia ki tino mo kogaa koga i auala kesekese e uke.

Mai iei e manakogina se tali e ttau ki so se agaaga ola. Matou e iloa fakalei me ite komiuniti ote Igoa Tafasili ite Takutakua e se mafai ke se pokotia ne kausakiiga a sosaieti. Kae e ui iai a pokotiagina ne kausakiiga konei, ka ko latou e se numi mai iei; e fakafanoanoa ne puapuagaa o tino katoa, ka ko latou e se maua o gasuesue o fai a mea. Kote lagona ite loto e ttau o se taumafaiiga tumau o atiake a komiunitis kola e fakaasi atu ate fakamoemoe iloo ate puapuagaa, fakatasitasi iloo ate fai taua.

E fakamatala fakalei mai loa ne Shoghi Effendi me e pefea ate faifaiiga ote “gasolosolo o masei i fakateleega o meafai a tagata” e tupu kola e tele tasi loa mo sua isi faifaiiga, se faifaiiga ote akutu fakatasi , tela mai iei are “Vaka ote faaolataga o tagata”, kote “lafiga fakaoti” o sosaieti, e atiake iei. E fiafia lasi a matou o lavea, i so se fenua mo so se kogaa koga, a tokita tonu ote filemu ko saga ifo aka loa o atiake ate fakalafiiga tenei. E lavea ne matou i so se laulauga o se loto e faka-kaagia ite alofa ote Atua, se kaaiga e tala atu ate olou fale nofo ki taugasoa fou, tino fakatau feasoasoani e fakaaogaa ne latou mai i akoakoga a Bahá’u’lláh mo feasoasoani ki se fakalavelave ite nofolei, se komiuniti e fakamaalosi a tena aganu o fakatau sapoti, se fakai falepili mo fakai foliki e tauloto o kamata kae fakatumau a faiiga e manakogina mo tena fano ki mua faka te agaaga mote faka te foitino, se ‘locality’ e fakamanuiagina ki se fakatuuga o se Lukuuga Faka te Agaaga fou.

A auala mo mea fai galuega ote Palane e faka mafai iei a so se agaaga ola o fai tusaga feasoasoani ki se mea tela e manakogina ne tino ite aso tenei. E mao mai ite fai atu fua se fooga se tumau ki masaki ote taimi, ate fakataunuuga ote Palane se auala tela ite taimi leva, faifaiiga aogaa kae mautinoa, e folafola mai ite fia o tupulaga, e fakagalue i so se sosaieti. A mea katoa konei e fakasino ki se tulaga fakavave, kise fakaikuuga e ttau loa o oko kiei. E ttau o isi se fanaka ki luga favave, tumau, ite aofai o latou kola e faka aogaa a olou taimi, olou maalosi, olou mafaufau fakapitoa kite manumalo ote galuega tenei.

Kae se aa aka foki sei vagana kote akoakoga fakavae a Bahá’u’lláh kite tafatasi o tagata e mafai ate lalolagi o maua se kilooga matalasi e lava o fusi fakatasi a vaega kesekese katoa? E mafai foki pefea sei vagana na kote fuliiga ote kilooga tena kite oota e fakaautuu kite fakatasitasi ite kesekese (unity in diversity) e mafai iei ne te lalolagi o foo a matofitofiiga ote lalolagi kola e mavevae iei? Ko ai foki e mafai ne te maalosi fakapokotia ne ala iei a tino ote lalolagi o mafai o maua se auala fou ote olaga, se auala kite filemu tumau? Tena la fakaoko atu ki tino katoa ate lima fakataugasoa, o se kausakiiga e tasi, o se sevesi kau tasi, o se tauloto tuku fakatasi, kae olo ki mua me e tasi.

E iloa ne matou ate ola mote maalosi e gasue i loto i so se sosaieti ne ona talavou e ala mai kite kilooga a Bahá’u’lláh kae fai a latou me ne tino lago ote Palane. Telaa la, i se alofa tafasili, loto toa, mote fakanaa katoatoa kite Atua e ttau mote talavou Bahá’í o lotomalie o silisili ki olou taugasoa kae aumai a latou kite galuega tenei! Katoa e ttau o fonu maligiligi ki luga, ka ko talavoou e ttau o lele.

At fakavave ote ituala tenei e ttau o se funa ne ia ate fiafia fakapitoa tela e vau mai ite sevesi. Ate kalaga kite sevesi se mea fakafiafia, se kamiiga e aofia katoatoa. E fakalata ne ia so se agaaga ola fakamaoni, ke oko foki loa kia latou kola ko mafatia ne kopikopiaga mo meafai. Aua iloto i auala katoa kola ate agaaga ola fakamaoni e saga ifo o fai ana mea e mafai o maua i se fakatunaki pooko kii mote saga tonu kite nofo lei o niisi tino. A uiga lei pena e maua iei ate katoatoaaga ki se olaaga e lausa kae kesekese ona manakooga. Kae ko taimi sili loa ite suamalie mo so se loto e faka-kaagia ko latou kola e fakamaumau olou taimi mo tuagane mo taiana faka te agaaga, o feasoasoanii ki se sosaieti e manakogina ki se meakai faka te agaaga.

I Tugamau Tapu, mo loto e fonu maligiligi, e fakafetai matou kia Bahá’u’lláh me ne avaka ne Ia a koulua ki luga kae akoako i Ana auala, kae akai fakamolemole matou kia Ia ke moli atu kia koulua Ana fakamanuuiaaga.

Ite toe tausaga tenei koi tuai o tau-mavae atu ate vaega muamua ote Palane ote Iva Tausaga, matou ko oko loa ite manako ke lipoti atu a gasuesuega konei - me pefea, e auala i ata fakaasi mainaina i galuega maualuga kola ne fai, mote kilooga mao tela ne aumai ne te Fakatokaga e fakafonu neia a loto ote tokoukega kise fakamoemoega.

Te fakasologa ote tupuola koi fano loa nei o lasi. Se tulaga fakaofoofogina ko tupu i kogąkoga kesekese, tela ko lavea ei te malosi o gasuesuega e seki molimaugina muamua, a fuaga o lakau ote Fakatokaga ko ola ake ana uli lanu launiu kae ko te mafai o latou o galue mo agaaga tokouke ko kamata o sae aka. Gasuega ki mua konei ne mafai o fakataunuu ona ko paionia malosi kola, olotou loto ne kaa ite alofa mote olotou Aliki, ne tafuuke fakavave ki koga galue e tafa atu ki olotou koga nofo e pena foki mo fenua i tua atu i napa fakaofoofogina. I kalasita kola e isi se polokalame tupuola kooti ne kamata iei, kilogaa ne toe fakasaga ki te mafai o fakatino, a iloa mo poto, ko atafia iei a auala mo laina o galuega ka mafai o fesoasoani ki taugasoa ke gasue atu a latou mai ite lua o fatufakamatea kite tolu o fatufakamatea. Kae ko kalasita kola ko oti ne fakatalitonugina a olotou taumafaiga, lavea ate ata fakaasi ote malosi o sosaiete o faite ate Fakatokaaga ko molimaugina. Ona ko te ola mote mafuliga i faifaiga ote olaga faka Bahai ne fakaakoi ne te fanaka o agaaga mautakitaki.

I taimi nei, gasuesuega kona ne fai I lalo ite sosaiete ne lavea ate fano ki mua. Galuega kola ne kamata ne te komuniti mote nofo lei o tino e faopoopo kii loa ki mua, kae ko nisi atiakega konei foki loa e olo kimua, e auala i vaega ote tokilakau, ola lei, te enivalomene, te fakamalosiga ote tulaga ote fafine, mo te atisi. Gasuega ki mua i vaega konei e molimaugina fua i kalasita malosi, kola te tokoukega i fakai io me ko tuakoi - e pela mose auala e tasi io mene fale kola e tokouke a tino e nofo iei- ka fakanofo iei se tokoukega o tino tela e molimaugina ite avakaaga ki luga e aumai mai ite fakatino ne latou a akoakoga ote Fakatokaga ki olotou olaga. I kogaa koga, takitaki o tino mo tino taki tokotasi kola e isi ne olotou tiute o fakaakoga tamaliki io me ko te atiakega olotou olaga I levelo o fenua se gata ite fuli atu ki tino Baha’i mo olotou kiloga kae ke mafai o galue fakatasi o salasala aofaga kola ke mafai o fakagalue. E fia faopopo atu, matou ko oko loa ite fiafia ite kilo atu me ițe levolo ote atufenua mo te lalolagi, te auala faka-Baha’i ki mataupu taaua e sautalagina ko oko loa ite fakatosina neia te fanaka o te fiafia mote agatilo.

Te Palane ote Iva Tausaga e fakanaa kite lasi ote faifaiga o akoakoga tela ne malosi tena aoga pela mo koga maaluga o Bolivia ke oko ki fakai i tua o Sydney. Te faifaiga o akoakoga konei ne lasi te fakamafa ki auala mo faifaiga kola e mafai ne tatou o fakatino I sose kogakoga. E tutumau, e Tupuola loa ia ia; kae e mo tino katoa loa. E faite neia a sokooga, ke pula mai ei a vasia malosi, i vaa o kaiga, I tuakoi, I talavou, mo sose tino tela ko toka o fai pela mese meafaigaluega ite galuega matagofie tenei. E faite neia komuniti kola e fonumaligiligi ite mafai. E fakataunuu neia fakamoemoega maualuga kola e molimaugina nete tokoukega kae e taumavae fua i laukele, gana, tuu mo aganuu io me ko tulaga kola ko fatoa lagona io me tali atu kite kalaga a Bah’áu’lláh kite lalolagi ke ‘fakatumau olotou taumafaiga seai se gata ke galue malosi ke fakalei a olaga o tino”.

Mote fakanaa katoatoa kite malosi ote Muna ote Atua - te “malosi tela e fusi neia”, “e fakagasue neia agaga mo ia tela e taliilii neia kae faka galue kite fakanofoga lei o tino ote lalolagi” – e pela mo galuega fakatutumau e puna mai iei.

Kae kote teke atu ki kaumana pouli o matagi malosi, me pefea loa te kaa maina mai ote mainaga tela e sulu mai luga I taumafaiga fakamaoni! E ui ei a fakaosoosoga ote lalolagi, a koga kola ne faite ke fakalafi kiei a latou i loto i atufenua, fenua mo kalasita. Kooi uke a mea koi manakogina ke fai. Komiunuti o atufenua takitasi e isi ne olotou fakamoemoega kite fano ki mua ke mafai o fakataunu, tela ko te kamataga ote talaga ote vaega ote palane tenei. Te Taimi e fano. Taugasoa fakapelepele, mo tino talai o tusitusiga tapu, mo tino fakasilisili ote Fakamanuiaga Gali otou taumafaiga e manakogina malosi ite taimi tenei. Sose galuega tela ne fai ne tatou i masina konei ko teka atu ke oko kite sua Ridvan ka fakatokatoka ei a komiuniti ote Igoa Tafasili ite Gali ke fakataunu ite vaega lua ote Palane tenei ka vau. Ke maua ne koulua te manumalo. E akai matou kite Aliki tela e pule; ke mafai neia o tukuifo ana fesoasoani seai se oti; e akai matou kia Ia ke uga mai neia a agelu filifili ke fesoasoani kia tatou takitokotasi.